Predsednik Borut Pahor bo danes opravil svoj govor na splošni razpravi svetovnih voditeljev ob zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov. V ospredje bo postavil boj proti podnebnim spremembam in mirno reševanju sporov, opozoril pa bo tudi na lakoto, ki jo po svetu povzroča podnebna kriza.
Predsednik Borut Pahor, ki bo danes opravil svoj govor na splošni razpravi svetovnih voditeljev ob začetku 76. zasedanja Generalne skupščine ZN, se je na pogovoru s slovenskimi dopisniki v ZDA zavzel za dialog. Dialog s tistimi, s katerimi se ne strinjaš, je najpomembnejši za rešitev nakopičenih svetovnih problemov, je poudaril.
Pahor bo v ospredje svojega govora na ZN postavil potrebo po skupnem boju proti podnebnim spremembam in privrženosti Slovenije k mirnemu reševanju sporov pri kompleksnih mednarodnih odnosih, ki jih je dodatno poglobila kriza koronavirusa.
Na vprašanje o besedah generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa, da je svet na robu prepada in gre v napačno smer, je Pahor kot rešitev izpostavil dialog. “Sporočilo generalnega sekretarja, da smo na robu, je potrebno razumeti zlasti v luči podnebnih sprememb,” je dejal Pahor, ki se bo po govoru srečal z generalnim sekretarjem ZN Antoniom Guterresom in med drugim tudi z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom.
Solidarnost z begunci in dobri odnosi s Turčijo
Na vprašanje o problematiki beguncev iz Afganistana se je zavzel za solidarnost, še posebej s tistimi, ki so Sloveniji v Afganistanu pomagali. Problem migrantov iz Afganistana in severne Afrike je treba, po njegovem mnenju, reševati s kompromisno politiko znotraj EU, da se ne ponovi leto 2015.
O tem je govoril s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom, ki se mu je posebej zahvalil za odnos s Turčijo, ki ne niha. “Ko Evropa potrebuje Turčijo je veliko bolj mehka, ko tega ni, pa prihaja do zaostritve vprašanj. Slovenija je tukaj konsistentna in Erdogan to priznava,” je odnos komentiral slovenski predsednik.
Lakota se zaradi podnebnih sprememb širi
Opozoril je tudi na naraščanje lakote po svetu, ki je posledica nevzdržne proizvodnje in porabe hrane, vse skupaj pa je še poslabšala pandemija koronavirusa skupaj s podnebnimi spremembami. Slovenija je, po njegovih besedah od leta 2014 podvojila prispevek k varnosti prehrane, letos pa pomaga zagotoviti hrano in vodo za otroke na Madagaskarju preko Akamasoe, ki jo je ustanovil pater Pedro Opeka.
