Pahor: Status kandidatke BiH za vstop v EU bi okrepil proevropske sile v državi

Svet 20. Jun. 202217:46 > 19:341 komentar
Delite:
Zasedanje
Foto: Urad predsednika republike

Slovenski predsednik Borut Pahor se udeležuje vrha pobude Tri morja v Rigi, kjer se je danes udeležil uradne otvoritve in nastopil na predsedniškem panelu. Navzoče voditelje držav EU je med drugim pozval, naj njihove države na Evropskem svetu podprejo pobudo, da Bosna in Hercegovina pridobi status kandidatke za vstop v Unijo.

Predsednik republike Borut Pahor se na povabilo latvijskega predsednika Egilsa Levitsa udeležuje vrha pobude Tri morja v latvijski prestolnici Rigi, so sporočili iz urada predsednika. V razpravi je dejal, da je pobuda na dobri poti k uresničevanju svojega strateškega cilja – boljše povezave med severom in jugom vzhodnega dela EU. Ob tem je poudaril, da bi morali izboljšati tudi medsebojno povezanost z zahodom EU ter z vzhodnim in jugovzhodnim sosedstvom unije. Pozdravil je tudi delovanje Sklada Tri morja in se zavzel za okolju prijazne infrastrukturne projekte.

Infrastrukturna povezanost je eden izmed ciljev pobude Tri morja. V tej luči je hrvaški premier Andrej Plenković danes v svojem nagovoru voditeljem najavil dvig kapacitete plinskega terminala na Krku z 2,9 na 6,1 milijarde kubičnih metrov plina, kar bo po njegovih besedah zelo koristno tudi za sosednje države, vključno s Slovenijo, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Pozornost voditeljev je bila sicer letos v veliki meri posvečena vojni v Ukrajini in načinom sodelovanja s to državo. Prisotne je po virtualni povezavi nagovoril tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Po koncu plenarnega zasedanja so predsedniki sprejeli skupno deklaracijo, v katero so med drugim zapisali odločitev, da Ukrajino povabijo k partnerstvu pobude Tri morja.

BiH in njena evropska perspektiva

Nekaj pozornosti so predsedniki sodelujočih držav posvetili tudi evropski perspektivi držav Zahodnega Balkana in položaju regije v sodobni evropski politični in varnostni arhitekturi. Pahor je ob tem znova poudaril pomen čimprejšnje širitve EU na Zahodni Balkan. Na predsedniškem panelu je podrobneje predstavil vsebino pisma, ki ga je v petek poslal predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu in se v njem zavzel, da bi Bosni in Hercegovini dodelili status kandidatke za članstvo v Evropski uniji brez pogojev. Pahor je predlagal, naj takšno odločitev sprejme tudi Evropski svet, ki bo zasedal ta teden. Slovenski predsednik je prepričan, da bi status kandidatke okrepil proevropske sile v Bosni in Hercegovini in pospešil dinamiko notranjega prilagajanja evropskim normam.

“Zdi se mi, da je to ena zadnjih priložnosti, ko lahko Evropska unija sama, po svoji politični volji, sporoči Bosni in Hercegovini, da verjame v njeno evropsko perspektivo, ne da bi dala kakršenkoli pogoj za to odločitev. To je močan signal vere in zaupanja v politično moč BiH,” je dejal.

Nekateri voditelji držav so predlog izrecno podprli, med njimi tudi poljski predsednik Andrzej Duda, ki je pobudo predsednika Pahorja, da se BiH podeli status kandidatke, omenil in podprl na novinarski konferenci voditeljev. Po drugi strani doslej Pahorjevemu predlogu še nihče ni odkrito nasprotoval, kar vliva upanje, da bi se morda do konca tedna oblikovalo potrebno soglasje za njegov sprejem.

“Do zasedanja predsednikov vlad in držav EU konec tedna je malo časa, vendar pa Bosna čaka na prvi signal EU v zvezi z njeno evropsko perspektivo že tako rekoč 20 let. Čeprav moje pismo prihaja pozno, voditelji vedo, kako pomembno je izkoristiti ta trenutek. Upam, da EU ne bo zamudila te velike priložnosti,” je ocenil Pahor.

Slovenski predsednik je ob robu vrha opravil tudi več krajših srečanj. Dvostransko se je prvič sestal z novo predsednico Madžarske Katalin Novak. Predsednika sta v pogovoru potrdila prijateljske odnose, pri čemer je Pahor poudaril, da je prepričan, da bosta Slovenija in Madžarska nadaljevali z rednim in konstruktivnim dialogom. Madžarsko predsednico je ob tem tudi povabil, da obišče Slovenijo.

Pobuda Tri morja je forum 12 držav članic EU, ki so geografsko umeščene v srednji in vzhodni Evropi med tremi morji: Jadranskim, Baltskim in Črnim. To so Avstrija, Bolgarija, Češka, Estonija, Hrvaška, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija. Stalne partnerice pobude so še ZDA, Nemčija in Evropska komisija. Srečanja pobude, ki je bila prvič predstavljena ob robu zasedanja ZN septembra 2015 v New Yorku, so doslej na ravni predsednikov držav potekala avgusta 2016 v Dubrovniku, julija 2017 v Varšavi, septembra 2018 v Bukarešti, junija 2019 v Ljubljani in na Brdu pri Kranju, oktobra 2020 virtualno v Talinu in julija 2021 v Sofiji. Slovenski predsednik Pahor se je udeležil vseh naštetih srečanj.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar