Potem ko je predsednik vlade Robert Golob napovedal, da bo prihodnji teden na vrhu EU podal predlog, da se BiH dodeli status kandidatke za članstvo v EU, je slovenska diplomacija pripravila dokument, ki ga bodo ministri in diplomati zdaj predstavili evropskim kolegom. Na N1 ekskluzivno objavljamo njegovo vsebino.
N1 je pridobil dokument, ki je obenem tudi formalni slovenski predlog Evropskemu svetu, v katerem Slovenija predlaga, da se Bosni in Hercegovini (BiH) brez odlašanja podeli status kandidatke za članstvo EU. Preko diplomatskih kanalov bodo države članice z njim seznanjene še nocoj, prvič pa bo formalno predstavljen v ponedeljek na svetu EU za zunanje zadeve, kjer bo kolege z njim seznanila slovenska ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon.
Na dnevni red zasedanja voditeljev EU, ki bo v četrtek in petek v Bruslju, ga mora sicer uvrstiti predsednik Evropskega sveta Charles Michel, premier Robert Golob pa mu je predlog napovedal že na srečanju prejšnji teden. Prav tako je predlog usklajen z aktivnostmi predsednika republike Boruta Pahorja, ki je v četrtek Michelu poslal pismo, v njem pa se zavzel, da se BiH brez pogojev dodeli status kandidatke za članstvo. Pahor namreč meni, da bi s tem v BiH okrepili proevropske sile in dinamiko prilaganja evropskim normam.
V zvezi s slovenskim predlogom so nam iz urada predsednika republike sporočili: “Predsednik Pahor si bo v ponedeljek na vrhu pobude Tri morja za zamisel (pobudo), da se Bosni in Hercegovini podeli status kandidatke brez pogojev, ki jo je formalno predstavil v pismu Michelu, prizadeval pridobiti podporo predsednikov držav članic EU, ki se bodo udeležili srečanja. Predsednika Pahorja veseli, da bo Svet EU za zunanje zadeve obravnaval slovensko pobudo, da se Bosni in Hercegovini dodeli status kandidatke za EU brez pogojevanj.”
O zamisli je sicer slovenski predsednik prvič spregovoril na Münchenski varnostni konferenci, 22. februarja letos. Predstavil jo je tudi na Sarajevskem poslovnem forumu, 11. maja, na srečanju voditeljev SEECP v Solunu, na katerem je sodeloval tudi predsednik Evropskega sveta Michel in nazadnje 16. junija, na Prespanskem forumu za dialog na Ohridu.
V slovenskem predlogu je navedeno, da mora BiH pred začetkom pristopnih pogajanj najprej sprejeti zakone iz dogovora o reformah, ki ga je prejšnjo nedeljo v Bruslju dosegla večina političnih voditeljev Bosne in Hercegovine. Predlog Slovenije prihaja po tem, ko je Evropska komisija predlagala, da se status kandidatk za članstvo podeli Ukrajini in Moldaviji. Tudi o tem morajo dokončno odločitev sprejeti voditelji članic EU.
V dokumentu, ki je v angleškem jeziku in ga je pridobil N1, piše:
Cilj predloga Slovenije, da se Bosni in Hercegovini brez odlašanja dodeli status kandidatke za članstvo v EU, je, da se pošlje takojšen signal BiH in celotni regiji Zahodnega Balkana. Takšen signal za BiH, začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, pa tudi vizumska liberalizacija za Kosovo, bi ponovno potrdili zavezanost EU do Zahodnega Balkana.
Slovenski predlog je zasnovan na “Političnem dogovoru o načelih zagotavljanja funkcionalne Bosne in Hercegovine, ki napreduje na evropski poti”. Dogovor je podprlo 12 predstavnikov političnih strank BiH na srečanju v Bruslju prejšnji teden. Cilj predloga je “povečanje možnosti za odprtje pristopnih pogajanj, povezanih s poglavjema 23 in 24, ki govorita o vladavini prava.”
Slovenski predlog o Bosni in Hercegovini:
- Bosni in Hercegovini se takoj dodeli status kandidatke za članstvo v EU – na zasedanju Evropskega sveta junija 2022.
2. Pred začetkom pristopnih pogajanj mora Bosna in Hercegovina sprejeti naslednje zakone, navedene v Političnem dogovoru o načelih zagotavljanja funkcionalne Bosne in Hercegovine, ki napreduje na evropski poti, z dne 12. junija 2022:
a) Zakon o Visokem sodnem in tožilskem svetu Bosne in Hercegovine (VSTV) in Zakon o sodiščih;
b) Zakon o preprečevanju konflikta interesov;
c) Zakon o javnih naročilih.3. Implementacija teh zakonov bo pripeljala do začetka pristopnih pogajanj o poglavjih 23. (pravosodje in temeljne pravice) in 24. (pravica, svoboda in varnost).
4. Pogajanja o preostalih poglavjih bi se začela potem, ko Bosna in Hercegovina zaključi reformo volilne zakonodaje in druga merila, ki so navedena v Političnem sporazumu z 12. junija 2022. Ta merila izključujejo omenjene zakone, povezane z vladavino prava, ki ostajajo pogoj za poglavji 23. in 24.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
