Menu Item
Zaradi vse slabših razmer v Afganistanu zaradi ofenzive talibanov je več evropskih držav ustavilo prisilno vračanje migrantov v njihovo domovino. V četrtek sta to naredili Francija in Danska, pred tem sta se za to potezo odločili že Nemčija in Nizozemska. Kaj bo z Afganistanci v Sloveniji?
Razmere v Afganistanu se zaostrujejo. Od začetka umika tujih sil so talibani sprožili silovito ofenzivo po vsem Afganistanu ter zavzeli obsežna območja. Zavzeli so 18 izmed 34 glavnih mest afganistanskih provinc in več drugih strateško pomembnih točk. Vrstijo se opozorila o zaostrenih varnostnih razmerah in razseljevanju prebivalcev, nevarnost grozi vsem, ki so sodelovali z ameriškimi in evropskimi vojaki.
Zaradi zaostrenega konflikta so afganistanske oblasti julija Evropsko unijo obvestile o trimesečni zamrznitvi postopkov v povezavi s prisilnim vračanjem Afganistancev, ki so nezakonito prišli v Unijo. Sledil mu je poziv veleposlanikov držav Evropske unije in diplomatskih organizacij, ki so še navzoče v Afganistanu, naj se zaradi slabšanja humanitarnega položaja zamrzne prisilno vračanje v države.
Sprva se je šest evropskih držav na zaostrene razmere odzvalo s pismom, v katerem so Evropsko komisijo pozvale k nadaljevanju prisilnega vračanja afganistanskih migrantov, ki so nezakonito vstopili v države. Poziv so podpisale Avstrija, Belgija in Grčija ter Nemčija, Nizozemska in Danska. Nato pa je več držav prisilno vračanje zaustavilo. Francija je to storila v četrtek, Pariz sicer že od začetka julija migrantov, ki so nezakonito prestopili mejo, v to državo ne vrača več. Prisilno vračanje so kljub podpisu pod poziv ustavile tudi Nemčija, Nizozemska in Danska. Pred tem sta to odločitev sprejeli tudi Finska in Švedska.
Danski minister za migracije Mattias Tesfaye je ob tem sporočil: “Odločitev afganistanske vlade pomeni, da v praksi do 8. oktobra ne moremo več izvajati prisilnega vračanja, saj je za prisilno vrnitev nujno, da so afganistanske oblasti vrnjeno osebo na meji pripravljene sprejeti.” Dodal je, da bo Danska še naprej lahko izvajala prostovoljne vrnitve.
Domove je bilo letos prisiljenih zapustiti okoli 400.000 Afganistancev, notranje je bilo pred tem že razseljenih 2,9 milijona Afganistancev, kažejo podatki agencije Združenih narodov, ki je pristojna za begunce (UNHCR).
Kaj bo z Afganistanci v Sloveniji?
Ali bo tudi Slovenija zaustavila prisilno vračanje afganistanskih migrantov, ostaja neodgovorjeno vprašanje. Za pojasnila smo prosili ministrstvo za notranje zadeve, odgovorov še nismo prejeli.
Afganistanci predstavljajo največjo nacionalno skupino med tujci, ki so nezakonito prestopili državno mejo. V Slovenijo je v prvih sedmih mesecih letošnjega leta nezakonito vstopilo 975 državljanov Afganistana, kažejo podatki policije. V istem obdobju lani so med tujci, ki so nezakonito prečkali državno mejo, izstopali državljani Maroka in Pakistana. Število teh se je letos izrazito zmanjšalo. Namero za podajo prošnje za mednarodno zaščito je letos izrazilo 744 Afganistancev, lani pa 422.
Migranti lahko v Sloveniji dobijo status begunca ali subsidiarno zaščito. Za status begunca mora posameznik dokazati, da je preganjan na podlagi vere, narodnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti družbeni skupini. Subsidiarno zaščito pa dobijo migranti, ki bežijo pred vojno, je postopek pojasnila pravnica Urša Regvar iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij. Ko se prošnja za zaščito tujcu zavrne in ko to odločitev potrdi sodišče, Slovenija tujca vrne v domovino.
“Slovenija bi morala slediti temu trendu in zaradi hudega poslabšanja varnostne situacije ustaviti vse prisilne vrnitve v Afganistan,” je povedala Regvar. “Moramo se zavedati, da trenutno to, da vrneš človeka v Afganistan, pomeni, da bo ta oseba tam najverjetneje zaradi vojnega spopada umrla,” je dejala in dodala, da se mora Slovenija zavedati tudi svojih mednarodnih obveznosti.
Opredelitev Slovenije do varnostnih razmer v Afganistanu pa bi bila ključna tudi pri dodeljevanju zaščite tistim, ki so že v državi. “Slovenija uradno Afganistana nima na seznamu varnih držav. Uradno Slovenija glede varnosti še ni zavzela stališča,” je poudarila. To pomeni, da se razloge za zaščito presoja pri vsakem prosilcu posebej. A tudi brez skupnega stališča bi moral pristojen organ pri tujcih ugotoviti, da jih ni mogoče varno vrniti v Afganistan, je dodala.
Zaradi hitrega slabšanja stanja v Afganistanu novega migrantskega vala ni mogoče izključiti. Regvar meni, da bi morala Slovenija poiskati načine, kako prebežnikom ponuditi zaščito in jim omogočiti legalno ter varno pot v Evropo. Vsem, ki mejo prestopijo nelegalno, pa je treba omogočiti dostop do azilnega postopka. Poudarila je še, da se je treba zavedati, da veliko Afganistancem ne bo uspelo zapustiti države. “Najverjetneje bo zelo hitro nastala velika humanitarna kriza. Zavedati se moramo, da ljudje nujno potrebujejo našo pomoč,” je dodala.
Ministrstvo za obrambo ostaja v stiku z afganistanskim sodelavci, ki so zaprosili za pomoč
Na ministrstvo za obrambo oziroma Slovensko vojsko se je za pomoč obrnilo nekaj posameznikov, ki so neposredno podpirali delovanje kontingentov v Afganistanu. Zdaj so zaradi sodelovanja z zahodnimi silami v nevarnosti, ogrožene pa so tudi njihove družine.
Na ministrstvu za obrambo so zagotovili, da ostajajo v rednem stiku z afganistanskimi sodelavci Slovenske vojske, ki so zaprosili za pomoč. Še vedno preučujejo konkretne možnosti Slovenije za nudenje pomoči. Konkretnejših informacij zaradi občutljivosti podatkov ne morejo posredovati.
Težavo predstavlja neustrezna pravna podlaga za to, da se te Afganistance pripelje v Slovenijo, je dejala Regvar. Za legalen prevoz bi bil tako na primer potreben sklep vlade ali pristojnega organa oziroma bi se jim moralo izdati humanitarne vizume, je pojasnila. “Odgovornost Slovenije je, da poskrbi za svoje zaveznike in tiste, ki so v Afganistanu pomagali izvajati aktivnosti,” je rekla.
