Talibani so zasedli še glavno mesto pokrajine Farah na zahodu države, skupaj tako zasedajo že osem prestolnic pokrajin. Med naraščanjem napetosti so Rusija, Tadžikistan in Uzbekistan na meji s Tadžikistanom izvedli vojaško vajo. Svoje vojaško oporišče je Rusija tudi nadgradila. V Evropski uniji se med tem pojavljajo trenja glede vračanja migrantov v Afganistan. Vrstijo se pozivi k zaustavitvi prisilnega vračanja, šest članic pa si želi, da se to nadaljuje.
Talibani so danes po navedbah številnih virov v Afganistanu zasedli še glavni mesti pokrajin Farah na zahodu države in Baglan na severu države. V enem dnevu so talibani tako zavzeli še dve prestolnici pokrajin, skupno pa so jih v svoji ofenzivi v manj kot tednu dni zavzeli že osem, poročajo tuje tiskovne agencije. Po besedah lokalnih politikov, ki jih navajajo tuje tiskovne agencije, talibani zdaj nadzorujejo ključne vladne zgradbe, vključno z uradom guvernerja, sedežem policije in osrednjim zaporom v mestu Farah, prestolnici istoimenske pokrajine.
Nekaj ur zatem pa so talibani zavzeli še prestolnico Baglana Pul-e-kumri, okoli 200 kilometrov severno od Kabula, so sporočili lokalni politiki.
Talibani so po majski napovedi ZDA o umiku zavezniških sil iz Afganistana do 11. septembra letos sprožili silovito vojaško ofenzivo. V zadnjih dneh in tednih nizajo uspehe na bojišču. Zavzeli so že osem glavnih mest pokrajin, številne pa še oblegajo. Napade izvajajo tudi v Kabulu.
Ne ozirajo se na mednarodna opozorila in pozive k prekinitvi ognja, ampak pospešeno izvajajo svoje načrte za prevzem oblasti v državi. Vse bolj kaže, da jim bo uspelo zavzeti tudi največje mesto na severu Mazar-i-Šarif, s čimer bi vladna stran izgubila nadzor nad celotnim območjem, ki je bilo sicer vedno proti talibanom.
Vladne sile so v hudih težavah tudi v provincah Kandahar in Helmand na jugu, ki veljata za utrdbi talibanskega gibanja. Z območij medtem beži na tisoče civilistov.
Rusija, Tadžikistan in Uzbekistan končali skupne vojaške vaje ob meji z Afganistanom
Rusija, Tadžikistan in Uzbekistan so končali skupne vojaške vaje v bližini tadžikistanske meje z Afganistanom, kjer so talibani od začetka umika tujih sil pred tremi meseci močno napredovali, je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass sporočil ruski vojaški general Aleksander Lapin.
“Združena skupina je prvič uporabila letala, izvidniške in bojne sisteme ter jurišne enote na podlagi izkušenj, pridobljenih v Siriji,” je dejal Lapin, ki je poudaril, da je vaja potekala med naraščanjem napetostmi v Afganistanu. Obstaja namreč grožnja, da bodo teroristične skupine vstopile v države Srednje Azije. Prav tako je izrazil upanje, da bodo prihodnje skupne dejavnosti pomagale okrepiti vojaško sodelovanje med državami.
Tadžikistanski obrambni minister Šerali Mirzo je poudaril, da so tri države prvič izvedle protiteroristične skupne vojaške vaje. Načelnik generalštaba Uzbekistana Šukrat Holmuhamedov je tudi opozoril, da razmere v Afganistanu zahtevajo, da tri države ohranijo svoje bojne sposobnosti.
Na šestdnevnih vojaških vajah je sodelovalo 2500 vojakov, od tega 1800 iz Rusije. Uporabljenih je bilo približno 500 kosov vojaške opreme.
Ob tem je Rusija nadgradila svojo vojaško oporišče v Tadžikistanu, je danes sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Ruski vojaki so dobili novo orožje, vključno s prenosnimi sistemi zračne obrambe, plamenometalce in mitraljezi, ki je bilo že preizkušeno med vojaškimi vajami.
Talibani so v preteklosti že zasegli glavni afganistanski mejni prehod s Tadžikistanom Šir Kan Bandar. Pred tem je ob stopnjevanju spopadov s talibani v sosednji Tadžikistan pobegnilo več sto afganistanskih vojakov. Tadžikistanske oblasti so na mejo premestile 20.000 vojakov.
V EU trenja glede vračanja migrantov v Afganistan
Zaostrovanje razmer v Afganistanu v EU ustvarja trenja glede vprašanja vračanja nezakonitih migrantov v državo. Afganistanske oblasti so EU pozvale k trimesečni zamrznitvi prisilnega vračanja nezakonitih migrantov. K temu pozivajo tudi veleposlaniki članic EU v tej državi, a šest članic unije želi, da se to nadaljuje.
Nemčija, Avstrija, Belgija, Danska, Grčija in Nizozemska so minuli teden v pismu Evropski komisiji pozvale k nadaljnjemu prisilnemu vračanju nezakonitih migrantov iz Afganistana kljub zaostrenim razmeram v državi, kjer talibani ob umikanju tujih sil iz države pridobivajo nadzor nad vse več ozemlja.
Afganistanske oblasti so EU julija obvestile o trimesečni zamrznitvi postopkov v povezavi s prisilnim vračanjem Afganistancev, ki so nezakonito prišli v unijo.
Viri pri EU so v povezavi s tem danes dejali, da tako v prihodnjih mesecih ne pričakujejo prisilnega vračanja. Nemčija in Avstrija, ki sta imeli nekaj kandidatov za vrnitev, sta po njihovih navedbah te dejavnosti prekinili. K zamrznitvi prisilnega vračanja so zaradi zaostrovanja konflikta in slabšanja humanitarnega položaja po poročanju nemške tiskovne agencije dpa pozvali tudi veleposlaniki držav EU, ki so diplomatsko še navzoče v Afganistanu, čeprav so te odločitve v rokah članic unije.
EU: Letos 200 prisilnih vrnitev
EU tudi nima enotnega seznama varnih tretjih držav, ki bi lahko bil skupna podlaga za odločanje, ali se bo migrante pošiljalo nazaj v države izvora. Vsaka država sama oceni, ali je vrnitev mogoča, so danes povedali v Evropski komisiji.
Viri pri EU sicer pojasnjujejo, da je prisilnega vračanja v bistvu malo. Letos so doslej zabeležili 1200 vrnitev nezakonitih migrantov iz Afganistana, pri čemer je bilo prisilnih vrnitev 200, 1000 pa je bilo prostovoljnih. Ob tem tudi izpostavljajo, da je na splošno migracijska slika precej dobra, saj da letos beležijo najnižje ravni nezakonitih prihodov iz Afganistana po migracijski krizi leta 2015. Letos so zabeležili okoli 4000 prihodov, kar je 25 odstotkov manj kot leta 2020.
A čeprav trdijo, da je migracijska kriza daleč, je bojazen pred novim migracijskim valom vseeno velika, saj se humanitarni položaj hitro slabša. Viri pri EU izpostavljajo izjemno zaskrbljenost zaradi hitrega stopnjevanja humanitarnih potreb, tudi nasilja nad otroki.
Le nekaj mesecev konflikta je po navedbah virov privedlo do okoli 400.000 notranje razseljenih, pričakovati pa je še okoli pol milijona na novo razseljenih, ki naj bi šli zlasti v Pakistan, Iran in Tadžikistan.
V EU sicer izpostavljajo pomen politične rešitve in sodelovanja mednarodnih akterjev, ki da jih druži želja ohranitve stabilnega Afganistana, saj nihče ne želi novega migracijskega vala, povečanja proizvodnje heroina in krepitve islamskega ekstremizma.
V EU upajo, da bo mogoče ustvariti vzdušje nujnosti političnega dogovora in miru ter ohraniti dosežke minulih 20 let. EU s političnim procesom pogojuje svojo finančno pomoč državi in priznavanje afganistanskih oblasti. Za prihodnja štiri leta je napovedala 1,2 milijarde evrov za omogočanje miru, krepitev institucij v državi in spodbujanje gospodarske rasti.
Od afganistanskih oblasti v zameno pričakuje nadaljnjo zavezanost demokraciji, delovanje na podlagi ustave, boj proti korupciji, vključujoča mirovna pogajanja, spoštovanje mednarodnih zavez in spoštovanje premirja. Pri tem je po navedbah virov ključno spoštovanje človekovih pravic, pravic manjšin, žensk in deklic ter pravica do izobraževanja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!