Menu Item
Na Hrvaškem danes potekajo parlamentarne volitve. Zadnje objavljene ankete ne napovedujejo večjih presenečenj, a to ne pomeni, da je bila kampanja mirna. Vse prej. Poskrbela je za mnoge nenavadnosti – od tega, da volitve potekajo v sredo, do napovedi hrvaškega predsednika Zorana Milanovića, da se s SDP podaja na volitve, kar je sprožilo pravne pomisleke. Zaznamovale so jo tudi afere. Med odmevnejšimi je zvočni posnetek aktualnega premierja Andreja Plenkovića, v katerem udriha čez možni koalicijski partnerici, mediji pa so posnetek objavili zgolj dan pred volilnim molkom, tako da veliko časa za sanacijo ni ostalo. Novinar N1 Zagreb Miroslav Filipović ocenjuje, da bi prav ta afera lahko Plenkoviću otežila sestavo vlade. "Možni so zelo mukotrpni pogovori o ustvarjanju koalicije, mislim pa, da niso izključene niti predčasne volitve," je dejal v pogovoru za N1.
Na Hrvaškem je danes dela prost dan. Predsednik Zoran Milanović je parlamentarne volitve namreč razpisal na sredo, po tamkajšnji zakonodaji pa mora biti volilni dan prost. Na težavo pri razpisu datuma so že nemudoma opozorili mnogi, med njimi tudi trgovci. Ker z razpisom volitev niso razpisali praznika, menijo, da volilni dan ne spada v isto kategorijo kot nedelje in prazniki. Čeprav morajo biti trgovine z izjemo 16 nedelj v letu ob praznikih in nedeljah zaprte, so trgovinska središča danes odprta.
Volilna sreda je problematična tudi zaradi priprav na volitve. Prostore, v katerih volilci oddajajo svoje glasove, so do zdaj, ko so volitve potekale ob nedeljah, pripravljali ob sobotah, tokrat so morali to storiti že v torek.
Prostega dne pa ne bo v Bosni in Hercegovini, kjer živi veliko Hrvatov z volilno pravico. “Milanović je skušal škodovati HDZ, saj ima stranka veliko volilcev v Bosni in Hercegovini,” razlaga novinar N1 Zagreb Miroslav Filipović, a doda: “Ne verjamem, da bo to imelo kakršenkoli vpliv. Tisti, ki bi v nedeljo glasovali za HDZ, bodo enako storili tudi v sredo.”
A izbira volilnega dne nedvomno ni edini, kaj šele največji zaplet tokratnih parlamentarnih volitev. Še istega dne, ko je določil datum volitev, je Milanović Hrvate presenetil še z napovedjo, da se bo s SDP podal na parlamentarne volitve. Kandidirati je namreč želel za položaj premierja, ob tem pa ni odstopil z mesta predsednika republike, kot je bilo pričakovati. Odstopil bi šele po morebitni volilni zmagi.
Milanovićeva napoved je odprla številna pravna vprašanja. Hrvaško ustavno sodišče ga je denimo opozorilo, da zaradi funkcije predsednika ne more nastopiti na parlamentarnih volitvah. Enako opozorilo je ponovila tudi hrvaška volilna komisija. In odgovor Milanovića? Dejal je, da odločitve sodišča in volilne komisije ne bo spoštoval. Opozorilo sodnikov je označil kot protiustavno.
“To je precedens na parlamentarnih volitvah. Še nikoli se ni zgodilo kaj podobnega – torej, da bi predsednik republike, ki mora po ustavi zamrzniti svoje članstvo v stranki, ko je na dolžnosti, in se ne sme mešati v strankarsko politiko, postavil na stran ene politične opcije. Milanović sicer že ves mandat nastopa kot neke vrste vodja opozicije, vseeno pa ni bilo pričakovati takega angažmaja,” je za N1 dejal Filipović.
A Milanović kljub temu ne nastopa na glasovnici. V tem primeru bi volilna komisija lahko celotno listo stranke SDP suspendirala. Nastopa pa kot neuraden kandidat v kampanji. “Vse njegove izjave imajo politični prizvok in očitno so del kampanje,” poudarja. Čeprav ima Milanović veliko podporo javnosti, situacija meče slabo luč na spoštovanje odločitev ustavnega sodišča.
Uradni mandatar SDP bi Milanović tako lahko postal šele po morebitni zmagi na volitvah. Prav njegov vstop je kampanjo popeljal v nove vode in prekrižal načrte mnogim drugim. Stranke so morale spremeniti svoje taktike. Hrvaški analitiki so pred to potezo favoritinji HDZ, ki je trenutno na oblasti, namreč napovedovali zelo mirno kampanjo, na koncu pa tudi zmago brez večjih preprek.
Voditelja, ki sta zaznamovala zadnje desetletje hrvaške politike
Zoran Milanović je trenutni predsednik Hrvaške. Na predsedniških volitvah je leta 2019 s tesnim izidom (52,7 odstotka proti 47,3 odstotka) premagal tedanjo predsednico Kolindo Grabar Kitarović iz HDZ. Milanović je bil pred tem med letoma 2011 in 2016 predsednik vlade. Od leta 2007 do 2016 je bil predsednik Socialdemokratske stranke (SDP), na tem mestu je nasledil prejšnjega predsednika Ivico Račana. Z zmago na predsedniških volitvah je svoje članstvo v stranki zamrznil.
Andrej Plenković je na mestu predsednika vlade osem let oziroma dva mandata, torej od leta 2016. Od tedaj je tudi predsednik Hrvaške demokratske stranke (HDZ). Pred tem je bil od vstopa Hrvaške v EU (leta 2013) do leta 2016 eden od 12 hrvaških poslancev v Evropskem parlamentu.
Odnos med voditeljema, ki sta nedvomno zaznamovala zadnje desetletje hrvaške politike, je že več let zaostren.
Afera dan pred volilnim molkom: bo Plenkovića stala mandata?
Ni pa se v kampanji zapletalo samo na strani levo od sredine. V ponedeljek, torej zadnji dan pred volilnim molkom, so mediji objavili posnetek premierja in predsednika HDZ Andreja Plenkovića, ki žali svoje potencialne koalicijske partnerje.
“To so pokvarjeni ljudje. Zlobni. Zlobni ljudje, s katerimi se ne bomo ukvarjali. Nobenih dilem ni. Ne slepite se, joj, to so desni, naši Hrvati. Niso. Oni so zrušili Kolindo (Grabar Kitarović), jutri bodo zrušili nas. To morate vedeti,” je med drugim dejal o Domovinskem gibanju, podobno je žalil tudi Most. Vsaj ena od omenjenih strank bi bila ob morebitni zmagi HDZ ključna za sestavo koalicije.
V HDZ so nemudoma podvomili o avtentičnosti posnetka, a to ne zmanjšuje dejstva, da bi Plenkovićeve besede lahko otežile sestavljanje koalicije. Težavo bi lahko predstavljalo predvsem Domovinsko gibanje, ki je v predvolilni kampanji dopuščalo možnost vstopa v vlado s HDZ.
“To je stranka, ki je nastala z delom nezadovoljnega članstva HDZ, ki je zapustil stranko, in stranka avtentičnih članov HDZ, ki menijo, da Plenković HDZ oddaljuje od politike Franja Tuđmana iz 90. let prejšnjega stoletja,” razlaga Filipović. Plenković je do zdaj uporabljal bolj strpno retoriko, od afere dalje pa njegovo retoriko enačijo z retoriko Milanovića.
Kakšen vpliv pa bo ta afera imela na volilni rezultat HDZ? “Več ali manj imajo vsi tabori ustvarjeno politično telo, na katero računajo. Mogoče bi se lahko poznalo v enem mandatu ali dveh manj, a bolj kot v rezultatu bi jim lahko škodovalo pri morebitnem sestavljanju koalicije,” je dejal.
Kampanja je bila po oceni Filipovića bolj kot v njeni sklepni fazi ostra pred njenim uradnim začetkom. Opozicija je Plenkoviću očitala predvsem, da je v dveh mandatih, torej v osmih letih, vlado zapustilo 30 ministrov in ministric. Ob tem pa je opozicija skušala v javnost lansirati tudi najrazličnejše afere, ki bi stranko ošibile.
Kakšna bo nova sestava hrvaškega sabora?
Hrvaški sabor sicer sestavlja 151 poslancev, za sestavo vlade je potrebnih 76 poslancev. Sedanja vlada ima skupno 78 poslancev, od tega jih ima samo HDZ 64. Se po tokratnih volitvah obetajo večje spremembe? “Sodeč po anketah, ne. Razmerje bo najverjetneje ostalo podobno, kot je zdaj. Odprto vprašanje ostaja, kako bodo potekala dogovarjanja za sestavo koalicije,” poudarja.
Ankete po poročanju Jutranjega lista HDZ napovedujejo med 59 in 62 mandati, koaliciji Reka pravice s SDP na čelu pa v povprečju napovedujejo 46 mandatov. Domovinskemu gibanju kaže na 11 mandatov, napeto pa je med Mostom in Zmoremo. Po projekcijah Jutranjega lista bi prejela vsak po 8 mandatov. Projekcije ne vsebujejo osmih mandatov nacionalnih manjšin in treh, ki pripadajo diaspori.
“Možni so zelo mukotrpni pogovori o ustvarjanju koalicije, mislim pa, da niso izključene niti predčasne volitve. Položaj je bil namreč že zelo podoben leta 2015, ko je po dolgih pogovorih vlada razpadla v manj kot letu dni. Ne izključujem, da bi tokrat lahko bilo podobno.”
Kot še za konec ocenjuje novinar N1 Zagreb Miroslav Filipović, tokratne volitve Hrvaški in njeni politiki najverjetneje ne bodo prinesle velikih sprememb. Bolj kot spremembe prinaša negotovosti – negotovost o oblikovanju koalicije po volitvah in tem, da bi Hrvaška dobila prvo manjšinsko vlado v zgodovini.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje