Hrvaško ustavno sodišče je sporočilo, da predsednik države Zoran Milanović zaradi svoje funkcije ne more kandidirati na aprilskih parlamentarnih volitvah.
Hrvaško ustavno sodišče je odločilo v zvezi z napovedano kandidaturo predsednika države Zorana Milanovića na aprilskih parlamentarnih volitvah. Sporočilo je, da ne sme sodelovati v političnem delovanju nobene politične stranke, zato ne more kandidirati za poslanca v saboru, dokler je predsednik države.
Če Milanović hoče sodelovati v volilni kampanji oz. kandidirati na volitvah ali biti bodoči kandidat za predsednika vlade, mora takoj odstopiti s položaja predsednika, je po sestanku ustavnih sodnikov opozoril predsednik ustavnega sodišča Miroslav Šeparović. Za takšno odločitev je glasovalo devet ustavnih sodnikov od 11, dva sta bila proti.
Predsednik republike je nestrankarska oseba in pri opravljanju te funkcije ne sme sodelovati v političnem delovanju nobene politične stranke, je pojasnil. Dodal je, da to izključuje vsako možnost, da bi predsednik republike na parlamentarnih volitvah kandidiral za poslanca ali da bi bil kandidat za predsednika vlade. “Milanović je od petka do danes s svojimi izjavami in vedenjem kršil ustavo,” je dejal Šeparović. Dodal je, da je to tako jasno, da to ne piše v ustavi, ampak je tako mogoče sklepati iz celotne ustave.
Dva scenarija, ker je sodišče reklo ne
Najslabši, ki bi vodil v popoln kaos, bi bil, da bi Milanović odločitev ustavnega sodišča ignoriral in izpodbijal ter ne glede na vse kandidiral za poslanca. To bi se lahko končalo z razveljavitvijo kandidatne liste SDP in bi pod vprašaj postavilo celotne aprilske saborske volitve.
Drugi, bolj razumen scenarij pa bi bil, da bi Milanović odločitev ustavnega sodišča spoštoval. V tem primeru tako ne bi kandidiral za poslanca, bi pa lahko skupaj s SDP hrvaškim volilcem povedal, da bo v primeru zmage socialnih demokratov novi hrvaški premier prav Milanović. V tem primeru bi seveda moral odstopiti z mesta predsednika republike.
Ustavno sodišče je izrazilo pričakovanje, da bo Milanović spoštoval njihovo opozorilo. Če ga ne bo, bodo sledile sankcije, je opozoril Šeparović. O tem, kakšne bodo sankcije, ni želel govoriti, je pa dejal, da lahko tudi razveljavijo volitve. Če se bo Milanović kot predsednik države v času volilne kampanje vedel v skladu z ustavo in zakoni, po oceni ustavnega sodišča ni ovir, da po volitvah postane mandatar za sestavo vlade. Volitve bo nadzorovala državna volilna komisija. Kot je napovedal Šeparović, bodo tudi pod strogim nadzorom ustavnega sodišča.
Milanović napovedal, da ustavnega sodišča ne bo spoštoval
Milanović je v nedeljo dejal, da se ne namerava odreči predsedniški funkciji in da se bo kot kandidat opozicije potegoval za mesto premiera, ne glede na odločitev ustavnega sodišča. Poudaril je, da bi bila, če bi odstopil s predsedniškega položaja, vsa oblast v državi v rokah vladajoče stranke HDZ. Mesto predsednika republike bi v primeru Milanovićevega odstopa namreč zasedel predsednik sabora iz vrst HDZ Gordan Jandroković.
Hrvaški mediji medtem opozarjajo, da bi se Jandroković, če bi postal vršilec dolžnosti predsednika države, moral odpovedati sodelovanju na parlamentarnih volitvah, česar po njihovih ocenah ne bo storil. To bi pomenilo, da bi mesto v. d. predsednika republike nato moral zavzeti eden od podpredsednikov sabora, ki bi se bil pripravljen odreči sodelovanju na volitvah.
Hrvati so v zadnji anketi agencije Ipsos za hrvaški Dnevnik Nove TV povedali, koga si želijo videti na položaju predsednika vlade. Največ, 32 odstotkov vprašanih, bi podprlo Zorana Milanovića, takoj za petami mu je s 30 odstotki Andrej Plenković, 12 odstotkov vprašanih bi podprlo Sandro Benčić, 8 odstotkov Nikolo Grmoja, 3 odstotke pa bi prejel Damir Vanđelić.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje