Menu Item
V Ukrajini ne bo trajnega miru, če ameriški predsednik Donald Trump in ruski predsednik Vladimir Putin v pogovore ne bosta vključila Evrope, menijo voditelji evropskih držav. O tem danes razpravljajo tudi obrambni ministri članic Nata. "Seveda je nujno, da je Ukrajina, ko je govor o Ukrajini, tesno vpeta v vse, kar se dogaja okoli Ukrajine," je na začetku poudaril glavni sekretar zveze Mark Rutte.
Ameriški predsednik Donald Trump se je včeraj po telefonu pogovarjal z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom. Pogovori so tekli predvsem o dosegu miru v Ukrajini, kjer zaradi ruske agresije že več kot dve leti divja vojna.
Kot smo poročali, Trump v odgovorih na novinarska vprašanja ni povedal, ali bo v dosego miru na evropski celini vključena tudi država, kjer vojna poteka – vprašanje, ali bo Ukrajina enakopraven partner v mirovnem procesu, je označil za zanimivo in dodal, da mora Ukrajina doseči mir.
Je pa Trump novinarjem povedal, da bosta s Putinom pogovore o dosegu miru začela takoj, o tem pa se bosta pogovarjala tudi na srečanju v Savdski Arabiji. Datuma še nista določila.
“Trump je popustil Putinu, še preden so se pogovori začeli”
Izjava je precej presenetila evropske voditelje, ki poudarjajo, da mora imeti Evropa v pogovorih o miru na celini osrednjo vlogo. Več evropskih držav, vključno z Veliko Britanijo, Francijo in Nemčijo, so po pogovorih sporočile, da morajo sodelovati v vseh prihodnjih pogajanjih o usodi Ukrajine, in poudarile, da bo trajni mir zagotovljen le s pravičnim sporazumom z varnostnimi zagotovili, poroča Guardian.
“Naši skupni cilji bi morali biti, da bi Ukrajino postavili v položaj moči. Ukrajina in Evropa morata biti del vseh pogajanj,“ so v skupni izjavi po srečanju zunanjih ministrov v Parizu zapisali sedem evropskih držav in Evropska komisija.
“Ni še jasno, pod kakšnimi pogoji bo Ukrajina pripravljena sprejeti mirovni sporazum,” je nemški kancler Olaf Scholz dejal za Politico ter izrazil obžalovanje, da so ZDA popustile Rusiji že pred začetkom pogajanj. “Naslednja naloga je zagotoviti, da ne bo vsiljenega miru Ukrajini,” je dejal.
Nemka Annalena Baerbock in Španec Jose Manuel Albares Bueno sta na srečanju povedala, da nobene odločitve o Ukrajini ni mogoče sprejeti “brez Ukrajine”, in pozvala države EU, naj pokažejo enotnost o tem vprašanju.
Nemški obrambni minister Boris Pistorius je pogovor med Trumpom in Putinom označil za “obžalovanja vreden”. Meni, da je Trump Putinu popustil, še preden se je svet začel pogovarjati o mirovnih pogajanjih v Ukrajini. Dodal je, da pozdravlja hitro sklenitev mirovne pogodbe med Ukrajino in Rusijo, poroča BBC.
“Neodvisnost in ozemeljska celovitost Ukrajine sta brezpogojni. Naša prednostna naloga mora biti krepitev Ukrajine in zagotavljanje trdnih varnostnih jamstev. V vseh pogajanjih mora imeti Evropa osrednjo vlogo,” je na družbenem omrežju X sporočila visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas.
“Jasno je, da kakršenkoli dogovor, sklenjen za našim hrbtom, ne bo deloval. Del dogovora bosta morali biti tudi Ukrajina in Evropa,” je na sedežu Kallas. Evropa in Ukrajina bosta namreč ključni za izvajanje morebitnega mirovnega dogovora, je pojasnila ob prihodu na zasedanje Sveta Nato-Ukrajina.
Obenem je posvarila pred popuščanjem Putinu še pred začetkom pogajanj. Tako po njenem mnenju ne bi smeli še pred začetkom pogovorov izključiti možnosti, da se bo Ukrajina pridružila zvezi Nato, kot so storile ZDA. “Članstvo v Natu je najmočnejše, pa tudi najcenejše varnostno jamstvo,” je poudarila visoka zunanjepolitična predstavnica unije.
Da mora biti Ukrajina vključena v kakršnakoli pogajanja o končanju vojne, je ob začetku zasedanja obrambnih ministrov Nata dejal tudi generalni sekretar zveze Mark Rutte. “Seveda je nujno, da je Ukrajina, ko je govor o Ukrajini, tesno vpeta v vse, kar se dogaja okoli Ukrajine,” je poudaril.
Obrambni minister ZDA Pete Hegseth pa je po dogovoru z ruskim predsednikom o začetku mirovnih pogajanj stopil v bran Trumpu, češ da ne gre za izdajo Kijeva. “V tem ni nobene izdaje. Gre za priznanje, da si ZDA in preostali svet prizadevajo za mir, mir s pogajanji, kot je dejal predsednik Trump, in za ustavitev ubijanja. Zato bosta morali obe strani priznati stvari, ki jih ne želita,” je povedal ob prihodu na zasedanje.
Kitajska je na drugi strani s pogovori med ameriškim in ruskim predsednikom zadovoljna. “Rusija in ZDA sta veliki vplivni državi. Kitajska je zadovoljna, da Rusija in ZDA krepita komunikacijo in dialog o vrsti mednarodnih vprašanj,” je na redni novinarski konferenci v Pekingu dejal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Guo Jiakun.
Na Evropski komisiji so danes povedali, da niso bili obveščeni o sredinem telefonskem pogovoru predsednikov ZDA in Rusije.
Je Nato v krizi?
Nekateri obrambni ministri po pogovoru Putina in Trumpa sporočajo, da njuna debata nima bistvenega vpliva. Med njimi je britanski obrambni minister John Healey, ki je danes zjutraj ponavljal že znane stavke, da se bo Nato še naprej osredotočal na boj v Ukrajini in poskušal “zagotoviti trajni mir z močjo”, poroča BBC.
Britanski medij dvomi o nadaljnji solidarnosti in moči zveze, saj navaja, da je “Nato zaradi jasnega sporočila iz Washingtona oslabljen”. Trumpova administracija je namreč v zadnjem mesecu večkrat zatrdila, da ni več pripravljena financirati Kijeva, niti ni naklonjena včlanitvi Ukrajine v Nato.
Da se Nato spopada s pomembnimi vprašanji, je danes na srečanju poudaril francoski obrambni minister. “Ljudje ga imenujejo najmočnejše vojaško zavezništvo v zgodovini. To je zgodovinsko resnično, vendar je vprašanje, ali bo še vedno res čez 10 ali 15 let,” je dejal.
Obrambni ministri zveze Nato danes predvidoma razpravljajo o nadaljnji podpori Ukrajini in povečanju obrambnih izdatkov. Kja bi to pomenilo za Slovenijo? O povečanju obrambnih izdatkov smo na N1 že poročali. Več si lahko preberete v prispevkih Izdatki za obrambo: kljub dramatičnemu pozivu Rutteja Slovenija vztraja ter Priprave na scenarij, ko bo za obrambo treba dati precej več denarja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje