Ponoči novi napadi ZDA na Iran, ki grozi z eskalacijo, če bodo tarče jedrski objekti

Ameriška vojska je 11. noč zapored izvajala napade na Iran. Centralno poveljstvo ameriške vojske (Centcom) je sporočilo, da so ameriške sile napadle operativne centre iranske vojske, pomorske zmogljivosti, hangarje za letala, skladišča za brezpilotne letalnike in drugo vojaško logistično infrastrukturo, poroča britanski BBC.

Dodali so, da je bil val napadov "namenjen nadaljnjemu zmanjševanju zmožnosti Irana, da ogroža komercialno plovbo" v Hormuški ožini, pri čemer so Iran obtožili, da je v zadnjih treh mesecih napadel več kot 30 trgovskih plovil, ki so plula skozi ožino. Centcom vztraja, da ta strateško pomembna plovna pot "ostaja odprta".

Iranski državni mediji so medtem poročali, da so iranske sile zaradi ameriških napadov aktivirale zračno obrambo v Teheranu. O eksplozijah so poročali še v mestih Tabriz, Čabahar, Konarak in v Bušeru, kjer se nahaja edina iranska jedrska elektrarna. Iranska vojska je opozorila, da bo okrepila povračilne napade na cilje v regiji, če bodo ZDA napadale iranske jedrske objekte.

Ameriški predsednik Donald Trump je v torek napovedal napad na podzemni jedrski kompleks v bližini kraja Natanc, znan tudi kot "Pickaxe Mountain", kjer naj bi Iranci gradili neprijavljen obrat za bogatenje urana.

Iransko vojaško poveljstvo je sporočilo, da bi takšen napad obravnavali kot "eskalacijo vojne v regiji", in zagrozilo z napadi na "vse interese ZDA, njihovih zaveznikov in podpornikov", je poročala državna radiotelevizija IRIB.

Iran od zadnje zaostritve razmer redno odgovarja na ameriške napade z napadi na cilje v državah na Bližnjem vzhodu, ki sodelujejo z ZDA. Kuvajtska vojska je zjutraj sporočila, da je prestregla drone iz Irana, v Bahrajnu in Jordaniji so prav tako prestregli napade z droni in raketami.

Teheran in Washington sta sicer sredi junija podpisala memorandum o soglasju, s katerim naj bi končali spopade, odprli Hormuško ožino in postavili temelje za nadaljnja pogajanja. Tri tedne po podpisu sporazuma pa je Trump razglasil, da je premirje "končano", medtem ko se medsebojni napadi obeh strani nadaljujejo in v zadnjih tednih še stopnjujejo.

O Hormuški ožini je na zasedanju Združenja držav jugovzhodne Azije (Asean) na Filipinih govoril tudi ameriški državni sekretar Marco Rubio, ki se je zavzel za svobodno plovbo skozi ožino. Kot je poudaril, bi iranski nadzor ustvaril nevaren precedens, katerega posledice bi segle tudi izven Bližnjega vzhoda. "Iran zahteva pravico, ki je nima v okviru nobenega obstoječega pravnega mehanizma, da nadzira promet skozi Hormuško ožino. To je mednarodna plovna pot," je v Manili poudaril Rubio, ki kljub vsakodnevnim napadom v izjavah dopušča možnost rešitve spora na pogajanjih.

Hegseth stroške vojne proti Iranu ocenil na 37,5 milijarde dolarjev

V torek je sicer na zaslišanju pred senatnim odborom za proračunska sredstva sedel ameriški obrambni minister Pete Hegseth, ki je dosedanje stroške vojne proti Iranu ocenil na 37,5 milijarde dolarjev. Ob tem je zagovarjal tudi zahtevo vlade za dodatna sredstva v višini 67 milijard dolarjev, poročajo ameriški mediji. Gre za dodatek k prošnji za redni proračun za Pentagon v prihodnjem letu v višini rekordnih 1500 milijard dolarjev, poroča televizija CBS.

Po navedbah virov televizije CBS je dejanski strošek vojne še višji od podanih številk, saj uradna ocena ne vključuje vseh izdatkov, med drugim obnove poškodovanih ameriških vojaških oporišč. Hegseth je dodatna sredstva označil za nujna, pri čemer tokrat ni bil tako bojevit kot na dosedanjih zaslišanjih.