Kandidatura Fajon: Brglez opozarja na "nelogičnosti" v postopku, kakšne poteze bi utegnil potegniti Kajzer?

Potem ko je vladi uspelo preprečiti kandidaturo Tanje Fajon za položaj posebne predstavnice EU za Sahel, je minister za zunanje zadeve Tone Kajzer na ponedeljkovi novinarski konferenci izpostavil sum, da je prišlo pri kandidaturi bivše zunanje ministrice "do hudih kršitev".

Po njegovih navedbah bi morala o kandidaturi Fajon odločati vlada. "A vlada o tem takrat ni odločala, ampak je o tem odločala Fajonovi podrejena uradnica," je dodal Kajzer.

V poročilu, s katerim se je vlada seznanila na petkovi dopisni seji, je ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) izpostavilo vprašanje vladne zakonodajne službe, na kateri podlagi sta MZEZ oziroma v njegovem imenu generalna sekretarka ministrstva črpala pristojnost ali pooblastilo za predlaganje Fajon za položaj v EU.

"Služba vlade pojasnjuje, da v skladu z zakonom o vladi državo predstavlja in zastopa vlada, ki v imenu države izvaja tudi ustanoviteljska upravičenja ter kadrovska opravila," lahko preberemo v poročilu.

Pa tudi, da je šlo pri imenovanju Fajon, "ki ni bilo podano s strani vlade kot zakonite zastopnice države", temveč s strani generalne sekretarke MZEZ, ki je bila neposredno podrejena Fajon, "za očitno delovanje mimo oziroma onkraj zakonskih pristojnosti in pooblastil".

Fajon za visoki položaj nominirala njena podrejena

Kot smo poročali na N1, je generalna sekretarka MZEZ Barbara Žvokelj v pismu 18. maja visoki zunanjepolitični predstavnici EU Kaji Kallas sporočila: "Z veseljem nominiram podpredsednico vlade ter ministrico za zunanje in evropske zadeve Tanjo Fajon za položaj posebne predstavnice EU za Sahel. Gospa Fajon prinaša bogate politične in diplomatske izkušnje, pridobljene v okviru ministrske funkcije in med mandatom evropske poslanke. Dosledno je zagovarjala multilateralizem, politični dialog in učinkovito mednarodno sodelovanje."

Več pravnih strokovnjakov se z navedbami ministra Kajzerja in MZEZ, da bi morala kandidaturo Fajon odobriti vlada, ne strinja. Poudarjajo, da slovenska zakonodaja ne določa, da bi bilo pri napotitvi slovenskih državljanov – tako javnih uslužbencev kot funkcionarjev – na delo v mednarodne organizacije EU potrebno soglasje vlade. Ob tem dodajajo, da je šlo v primeru Fajon za osebno kandidaturo in ne za kandidaturo Republike Slovenije.

Pri utemeljevanju prepričanja, da odobritev vlade ni potrebna, se nekateri naši sogovorniki sklicujejo tudi na primerljiva kadrovanja na položaje v EU, med drugim na predlaganje slovenskih kandidatov za visoka diplomatska mesta v Uniji.

Tako rekoč vsem našim sogovornikom pa se zdi nenavadno, da je Fajon na mesto posebne predstavnice EU za Sahel nominirala njena podrejena, generalna sekretarka na MZEZ Barbara Žvokelj.

Brglez: Te kandidature očitno ni bilo mogoče voditi mimo vlade

Nekdanji predsednik državnega zbora Milan Brglez pojasnjuje, da je v slovenski zakonodaji natančno določen le postopek izbire kandidata za evropskega komisarja, ne pa tudi za druge visoke položaje znotraj EU. Tudi po Brglezovih besedah pa pri kandidaturi Fajon najbolj bode v oči to, da je pod pismo nominacije podpisana tedanja generalna sekretarka na MZEZ Barbara Žvokelj.

"To je z vidika slovenskega dela samega postopka in pristojnosti v slovenskem pravnem redu popolnoma nelogično. Generalna sekretarka bi lahko tako pismo podpisala za kateregakoli kandidata ali kandidatko z ministrstva, ne pa za nekdanjo ministrico in bivši državni sekretarki, ki jim je bila neposredno nadrejena vlada," je dejal Brglez.

Kot je opozoril, kandidature Fajon očitno ni bilo mogoče voditi mimo vlade. "Če bi šlo za povsem individualni postopek, bi se lahko bivša ministrica sama prijavila za ta položaj in bi to tudi zadostovalo. Očitno pa za položaj na takem nivoju mora nekdo stati za tabo ali v imenu države izraziti podporo, torej bi pri tej nominaciji potrebovala vlado," je navedel Brglez. Po njegovi oceni sicer ni nujno, da bi morala vlada odločati o kandidaturi Fajon. "Lahko bi samo izrazila podporo ali se seznanila s predlogom kandidature. Nenazadnje se odločitev na koncu sprejme na evropski ravni."

Nekateri na MZEZ so kot sporno pri kandidaturi Fajon izpostavili tudi to, da o izpraznjenem položaju v Bruslju niso bili obveščeni drugi zaposleni na ministrstvu. Na vprašanje, ali bi moralo ministrstvo kandidaturo omogočiti širšemu krogu diplomatov, je Brglez odgovoril, da pri posebnem predstavniku EU ne gre za splošen kandidacijski postopek. "V Bruslju so najverjetneje iskali politično relativno močno osebo. V tem je specifika EU in vlada lahko v takih primerih uporabi diskrecijsko pravico pri izboru kandidatov. Če gre za nek splošen kandidacijski postopek, pa mora biti odprt za vse kandidate," je dodal mednarodni politolog.

Na MZEZ razmišljajo celo o vložitvi kazenske ovadbe zoper Fajon in Žvokelj

Kajzer je na ponedeljkovi novinarski konferenci tudi izpostavil, da so zaradi "suma hudih kršitev" pri kandidaturi Fajon na ministrstvu že sprožili "ustrezne postopke". Za katere postopke gre, ni navedel, naši viri pa pravijo, da na MZEZ razmišljajo celo o vložitvi kazenske ovadbe zoper Fajon in Žvokelj. A – kot dodajajo – morajo morebitno takšno potezo dobro premisliti in jo temeljito pripraviti.

Zelo verjetno pa se našim sogovornikom zdi tudi, da bi vodstvo zunanjega ministrstva preprečilo odhod Barbare Žvokelj na veleposlaniški položaj na Dansko. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je sicer ukaz o njenem imenovanju maja že podpisala, v tujino pa naj bi bivša generalna sekretarka MZEZ odšla čez mesec dni.