Po smrtonosnih poplavah minuli teden se v Nemčiji, Belgiji in Luksemburgu sprašujejo tudi o tem, kaj je šlo narobe v komunikaciji med pristojnimi in prebivalci. Da so se na Nizozemskem izognili smrtnim žrtvam, je pripomogel tudi dodelan sistem upravljanja z vodami.
Medtem ko so skupnosti, ki so jih na zahodu Evrope prizadele katastrofalne poplave, začele s sanacijo, ostaja vprašanje, kaj je šlo tako hitro in tako zelo narobe. Evropa je namreč vodilna v svetu na področju opozorilnih sistemov in redna opozorila so bila izdana v dneh, preden so poplave zajele celotne vasi.
V silovitih poplavah minuli teden je v Nemčiji in Belgiji umrlo najmanj 195 ljudi. Kot so sporočili iz Službe Copernicus za krizno upravljanje, so v dneh pred poplavami poslali več kot 25 opozoril za regije v porečju Rena in reke Maas. Opozorila so poslali prek evropskega sistema za obveščanje o poplavah (EFAS), a zgleda, da je le malo poslanih opozoril prišlo pravočasno in dovolj jasno do prebivalcev, ki jih je povodenj ujela povsem nepripravljene. V luči tega se poraja vprašanje, ali deluje komunikacijska shema med centrom EU in regijami.
“Očitno je prišlo do hudega zloma v komunikaciji, ki je v nekaterih primerih tragično zahteval življenja ljudi,” je povedal Jeff Da Costa, doktorski raziskovalec s področja hidrometeorologije na britanski Univerzi v Readingu, poznavalec sistemov opozarjanja pred poplavami. Tudi dom staršev Da Coste v Luksemburgu je bil poškodovan v poplavah minuli teden. Kot je povedal, pretekli teden kaže, da pogosto obstaja velik razkorak med opozorili, ki jih izdajo znanstveniki, in dejanji ljudi, ki so na oblasti na terenu.
Ponekod so bila opozorila – vključno z Luksemburgom – izdana po tem, ko so poplave že udarile, je dejal. “Ljudje, vključno z mojo družino, so bili prepuščeni svojim napravam brez namigov, kaj naj storijo, in brez priložnosti, da se pripravijo,” je dodal. V nekaterih zelo prizadetih krajih je hitrost in silovitost prihoda vode povsem prevzela prebivalce.
V Nemčiji, kjer se približujejo volitve, je bilo opozarjanje pred poplavami hitro spolitizirano; politiki se otepajo krivde, kjer je to mogoče. V dolini reke Ahr na zahodu Nemčije, ki je bilo eno od huje poplavljenih območij, je višji uradnik povedal CNN, da so bila resda opozorila izdana pred katastrofo, a jih veliko prebivalcev ni jemalo dovolj resno, saj niso navajeni na tako intenzivne poplave.
Nekateri so morda poskušali premakniti lastnino na varno, nekateri pa so morda mislili, da bodo varni v drugem nadstropju svojega doma, a so jih na koncu s streh reševali s helikopterji.
Eden od najbolj prizadetih krajev je bil Schuld, slikovito mesto v nemški zvezni deželi Porenje-Pfalška. Župan Schulda Helmut Lussi je dejal, da je bila poplava povsem nepredvidena, pri čemer se je skliceval na to, da so v kraju večje poplave zabeležili le leta 1970 in 1910. “Menim, da niti zaščitni sistemi pred poplavami ne bi pomagali, saj je nemogoče izračunati, kaj se bo zgodilo reki Ahr ob tako obsežnih padavinah,” je novinarjem povedal ta konec tedna.
Da Costa je komentiral, da razume županovo mnenje, a da njegove opazke odražajo manko razumevanja, kako pomembna sta dobro načrtovanje in upravljanje. “Njegova stališča glede predvidljivosti poplav, tako na dolgi rok kot v sedanjosti, so popolnoma napačna, in lahko pokažejo na težave pri komuniciranju o tveganju,” je povedal. “Ljudje se morajo zavedati, da opozorila poplav ne morajo zaustaviti, lahko pa pripomorejo k temu, da se ljudje in njihova lastnina premaknejo na varno,” je dodal.
Da Costa je pojasnil še, da morajo kraji, kot je Schuld, v času podnebnih sprememb, ko vremenski pojavi postajajo vse bolj ekstremni, pospešiti procese načrtovanja. “Če bi župan Schulda in njegov kraj imeli načrt, ki bi ga jasno predstavili vsem gospodinjstvom, poslovnim subjektom in institucijam, torej da bi vsi vedeli, kaj storiti v primerih različnih scenarijev poplav, potem bi bili tako dobro pripravljeni, kot je to mogoče,” je povedal in dodal, da bi v naravni nesreči umrlo manj ljudi, če bi bi ravnali skladno s povedanim.
“V času krize morajo vsi vedeti, kaj počnejo. Zato vadimo evakuacije iz stavb v primeru požara, čeprav požara ne pričakujemo,” je pojasnil.
Komunikacijske težave tudi v Belgiji
Vse kaže, da sta komunikacija in organizacija povzročili težave tudi v Belgiji. Župan kraja Chaudfontaine v provinci Liège, je povedal, da je prejel “oranžno opozorilo” o dviganju nivoja voda, a je menil, da bi opozorilo moralo priti prej.
“Lahko smo videli, da razpoložljiva sredstva niso bila prilagojena situaciji, ki smo ji bili priča. Pri tem imam v mislih predvsem helikopterje, ki niso bili aktivni na območju,” je župan Daniel Bacquelaine povedal za belgijski medij RTBF. “Reševalci s čolni so bili absolutno ključni in morali smo se obrniti na zasebni sektor za čolne z dovolj močnim motorjem in ljudi, ki so jih usmerjali.”
Lekcija z Nizozemske
Na Nizozemskem, v državi, ki je sosednja Nemčiji in Belgiji, je slika povsem drugačna. Tudi na Nizozemskem je obilno deževalo – čeravno ne tako zelo kot v Nemčiji in Belgiji – in poplave države niso pustile neprizadete. A nizozemski kraji niso bili povsem pod vodo, prav tako poplave niso zahtevale smrtnih žrtev. Predstavniki oblasti so bili bolje pripravljeni in so bili zmožni hitro komunicirati z ljudmi, je pojasnil profesor Jeroem Aerts, predstojnik oddelka za vode in podnebna tveganja ne amsterdamski Univerzi Vrije.
“Videli smo, da prihaja val in kam prihaja,” je Aerts povedal za CNN. Nizozemska ima dolgo zgodovino upravljanja z vodami in njihov uspeh v tej katastrofi lahko svetu ponudi zgled za spoprijemanje s poplavami, sploh ker bodo ekstremne padavine bolj pogoste zaradi podnebnih sprememb.
Nizozemska se je borila z morjem in rekami skoraj tisočletje. Tri velike evropske reke – Ren, Maas in Šelda – imajo svoje delte na Nizozemskem, in ker veliko ozemlja leži pod gladino morja, je po vladnih ocenah 60 odstotkov države v nevarnosti pred poplavami. Večji del ozemlja države se v bistvu potaplja.
Infrastruktura za upravljanje z vodami je med najboljšimi na svetu – vključuje velike premične zidove, sipine na obalah, ki jih vsako leto utrdijo s približno 12 milijoni kubičnih metrov peska, in preproste ukrepe, kot so nasipi in širitev rečnih bregov. Uspešnost nizozemskega upravljanja z vodami je v organizaciji. Infrastrukturo upravlja oddelek vlade – generalni direktorat za javna dela in upravljanje z vodami, ki nadzira več kot 1500 kilometrov postavljenih obrambnih struktur.
Težave z vodami na Nizozemskem prav tako rešuje mreža lokalno izvoljenih teles, ki se ukvarjajo izključno z vodami, od poplav do odpadnih voda, je povedal Aerts. Prvi lokalni “odbor za vodo” je bil ustanovljen v Leidnu leta 1255. “Tukaj imamo svojevrstno situacijo,” je pojasnil Aerts. “Poleg nacionalne vlade, provinc in mest imamo še četrti nivo, odbore za vodo, ki so povsem osredotočeni na upravljanje z vodami.” Odbori imajo pristojnost, da neodvisno dvigujejo davke.
“Voda je pomemben del turističnega sektorja, pa industrije in gradbeništva,” je dejal Aerts. “In kar se vidi v drugih državah, je to, da so vladne politike sektorske.” Na Nizozemskem, so odbori za vodo “lepilo”, ki skupaj drži vse in lahko zagotovi, na primer, da so v primerih gradenj na poplavnem območju v komunikacijo vključeni vsi relevantni deležniki.
**Avtorja: Ivana Kottasová in Mick Krever, CNN
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!