Znanstveniki poročajo o pomembnih ugotovitvah na področju zdravljenja Alzheimerjeve bolezni. Testiranje zdravila Lecanemab je pokazalo, da lahko v zgodnji fazi bolezni propadanje možganov upočasni za četrtino. Odkritja so pomembna še posebej zato, ker so bila do zdaj bolnikom na voljo le zdravila za lajšanje simptomov.
Prvo zdravilo za blaženje in zaviranje Alzheimerjeve bolezni Lecanemab je v poskusni dobi pokazalo velik potencial. Po navedbah farmacevtskih podjetij Biogen in Eisai naj bi omenjeno zdravilo v tretji fazi klinične študije pri bolnikih z zgodnjo obliko bolezni zmanjšalo upad kognitivnih in funkcijskih sposobnosti za 27 odstotkov. Odkritja, ki so jih raziskovalci zbrali v študiji na 1.795 prostovoljcih, so po mnenju mnogih znanstvenikov izjemnega pomena, saj so za bolnike s to boleznijo za zdaj na voljo le zdravila za blaženje simptomov.
Zdravilo Lecanemab deluje kot protitelesa, ki aktivirajo imunske celice, da začnejo razgradnjo beljakovin amiloid, so delovanje zdravila pojasnili pri BBC. Beljakovine beta amiloid v kombinaciji z drugimi spremembami povzročajo odmiranje živčnih celic, kar je tudi vzrok za Alzheimerjevo bolezen, so na svoji spletni strani zapisali pri društvu Spominčica – Alzheimer Slovenija. Kot še dodajajo, vzroki za nastajanje teh sprememb niso znani.
Raziskovalci so pri testiranju zdravila na bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo v zgodnji fazi ugotovili, da je količina amiloidov pri skupini, ki je prejela zdravilo, občutno padla, pri skupini, ki Lecanemaba ni prejela, pa še nekoliko narasla. Na podlagi teh rezultatov ima zdravilo potencial, da naredi klinično pomembno razliko za ljudi z Alzheimerjevo boleznijo v zgodnji fazi in njihove družine, je za CNN dejala glavna klinična direktorica za področje Alzheimerjeve bolezni in zdravje možganov pri podjetju Eisai Lynn Kramer.
Kljub velikemu pomenu, ki ga znanstveniki pripisujejo ugotovitvam, pa je zdravilo daleč od popolnosti. Zdravljenje z Lecanemabom je namreč učinkovito, če se z njim začnejo zdraviti bolniki v zgodnji fazi bolezni, ko možgani še niso tako močno poškodovani. To pa bi pomenilo, da bi morali ljudje zdravnika obiskati že ob prvih težavah s spominom, ti pa bi jih morali takoj poslati na dodatne preiskave, ki ugotavljajo, ali gre za Alzheimerjevo bolezen ali za drugo obliko demence. Kot piše BBC, trenutno le dva odstotka bolnikov prideta do teh preiskav.
Med študijo na bolnikih pa so se pokazali tudi stranski učinki zdravila Lecanemab. Pri 17 odstotkih udeležencev so se pojavila tveganja za možganske krvavitve, pri 13 odstotkih pa tveganja za otekanje možganov. Nekaj prostovoljcev je moralo jemanje zdravila prekiniti.
Kljub tveganjem pa strokovnjaki poudarjajo, da so ugotovitve pomembne tudi za nadaljnji razvoj zdravila. Kot je za BBC dejala doktorica Susan Kohlhaas iz organizacije Alzheimer’s Research UK, zdravilo nudi skromen učinek, vendar daje znanstveni skupnosti oporo in upanje, da bo naslednja generacija zdravil boljša.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!