Svetovno znani in priznani britanski univerzi se soočata z velikim upadom evropskega financiranja. Zaradi nestabilnih razmer so univerzi že zapustili nekateri dolgoletni raziskovalci.
Prestižni britanski univerzi, Univerza v Oxfordu in Univerza v Cambridgeu, se v obdobju po britanskem izstopu iz Evropske unije soočata z drastičnim upadom evropskega financiranja, poroča britanski Guardian. Univerzi, ki sta nekdaj vsako leto skupno prejemali več kot 145 milijonov evrov, zdaj prejemata le dober milijon.
Najnovejše statistike Evropske komisije razkrivajo, da cambriška univerza v prvih dveh letih programa Obzorje Evropa ni prejela nikakršnega financiranja. V sklopu predhodnega programa Obzorje 2020 pa je v sedmih letih prejela 483 milijonov evrov.
Vlada Republike Slovenije na spletni strani navaja, da je okvirni program EU Obzorje Evropa (Horizon Europe) za raziskave in inovacije aktiven med letoma 2021 in 2027. Skupna vrednost finančnih sredstev, ki bodo namenjena novim aktivnostim, bo največja doslej, presegala bo 95,5 milijarde evrov.
Za razliko od Univerze v Cambridgeu je Univerza v Oxfordu v sklopu novega programa Obzorje Evropa doslej prejela dva milijona evrov. Za primerjavo: v sklopu programa Obzorje 2020 je pridobila 523 milijonov evrov.
Da bo Velika Britanija tudi po brexitu pridružena članica več kot 95-milijardnega programa Obzorje Evropa, so se pogajalci dogovorili v sklopu pogajanj o britanskem izstopu iz EU. Dogovor nato ni bil ratificiran, saj Velika Britanija ni implementirala severnoirskega protokola, katerega določila predstavljajo temelj za izognitev fizični meji med Irsko in Severno Irsko. Tovrstno financiranje je za britanske univerze med drugim ključno zato, ker omogoča sodelovanja pri raziskovanju z različnimi evropskimi institucijami, še navaja Guardian.
Najnovejši podatki so “zelo zaskrbljujoči”, je komentiral profesor z Univerze v Oxfordu Simon Marginson in brexit označil za “zgodovinsko napako gromozanskih razsežnosti”. Po njegovih besedah britanske univerze ne izgubljajo le denarja, ampak bo Otok prav tako postal manj privlačen za najboljše evropske raziskovalce in študente.
V luči izgubljenega financiranja so akademiki že začeli zapuščati Veliko Britanijo. Po 26 letih je denimo Univerzo v Cambridgeu zapustila arheologinja Augusta McMahon – vrnila se je na Univerzo v Chicagu. Čeprav jo je, tako Guardian, v ZDA pritegnila “najboljša služba na področju”, je negotovost po brexitu predstavljala pomemben dejavnik. “Nisem več verjela, da bo vlada bodisi sodelovala [v programu Obzorje Evropa] bodisi zagotovila nadomestno financiranje,” je dejala.
Po brexitu se je prav tako razpolovilo število študentov, ki na britanske univerze prihajajo iz Evropske unije. Po besedah profesorice McMahon se na razpise prav tako prijavlja manjše število evropskih predavateljev.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje