Protesti proti draginji v Franciji so prerasli v nasilje, premier opozarja na posledice

Sobotni množični protesti proti draginji so se v Franciji sprevrgli v nasilje, ki je za seboj pustilo opustošene ulice, izropane trgovine in požgane stavbe. Policija je aretirala okoli 1.200 ljudi, poškodovanih je bilo tudi 150 policistov. Francoski premier je razmere opisal z besedami, da je pravi čudež, da posledice niso bile še hujše.
Oglaševanje
Proteste v Franciji, h katerim je zaradi draginje pozvalo gibanje rumenih jopičev, je v soboto zaznamovalo nasilje. Ulice številnih mest so opustošene, oblasti pa so poročale o spopadih med policijo in protestniki, vlamljanju, plenjenju in požigih. V nasilju je bilo ranjenih 150 policistov, okoli 1200 ljudi pa so aretirali.
"Francoskemu narodu želim povedati, da so lahko ponosni na svoje policiste in žandarje. Soočili so se z izredno intenzivnim nasiljem, da bi zaščitili naše sodržavljane, in zaslužijo si vso našo podporo," je dejal francoski premier Sebastien Lecornu in opozoril, da je bilo v nasilju med protesti poškodovanih 150 policistov. "Čudež je, da število žrtev ni bilo višje," je dodal.
Več kot pol milijona protestnikov, policija uporabila solzivec in vodne topove
Protesti zaradi visokih življenjskih stroškov so potekali po več tednih demonstracij dijakov. Po navedbah notranjega ministrstva se jih je udeležilo več kot pol milijona ljudi, samo v Parizu jih je bilo okoli 110.000. Sindikati medtem sporočajo, da je na protestih sodelovalo 800.000 ljudi, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Francia roza el Estado fallido. Esto es Marsella hace un rato. Miradlo hasta el final. Furgones policiales incapaces de frenar o enfrentarse a miles de manifestantes que los rodean. Explícales a estos que su país está al borde de la quiebra por aquello mismo que piden. #17octobre #zonedeguerre
— MΛRC VIDΛL (@marcvidal) October 17, 2026
Policija je proti protestnikom, ki so bili zakriti z maskami in so občasno izstreljevali pirotehnična sredstva, uporabila solzivec in vodne topove. Prav tako je poročala o vlamljanju, plenjenju in požigih. V več mestih so bile izropane številne trgovine. Tarča vandalizma so bile tudi mestne hiše.
Macron je napovedal kazni, politični tabori pa so razdeljeni
Mestna hiša v Limogesu je bila po navedbah lokalnih oblasti v veliki meri uničena v požaru, ki so ga zanetili zamaskirani protestniki. Predsednik države Emmanuel Macron je obljubil, da bodo kaznovali tiste, ki so med protesti uničevali javno lastnino ali plenili trgovine.
FOTO: Reuters
VečFOTO: Reuters
VečFOTO: Reuters
VečFOTO: Reuters
VečFOTO: Reuters
VečFOTO: Reuters
VečPredsedniška kandidatka skrajne desnice Marine Le Pen, ki je glede na ankete najverjetnejša naslednica Macrona, je kritizirala proteste. Sporočila je, da so "razgrajači omadeževali demonstracije", zahteve protestnikov pa je po njenem "ugrabila skrajna levica".
Predsedniški kandidat skrajne levice Jean-Luc Melenchon, ki mu ankete pol leta pred volitvami prav tako napovedujejo visoko podporo, pa je vztrajal, da večina protestnih shodov po državi poteka mirno in demonstrante pozval, naj se izogibajo vandalizmu.
Vance je za nasilje okrivil migracije
Na proteste se je odzval tudi podpredsednik ZDA JD Vance, ki je odgovornost za nasilje pripisal migracijam. "Zahodni liberalci so v imenu raznolikosti in sočutja uvozili tretji svet v Francijo in druge države. Prezrli so temeljna vprašanja asimilacije in združljivosti. (...) Molim, da bo Francija (...) ustavila to norost," je dodal.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Oglaševanje
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Oglaševanje
Najbolj brano
Oglaševanje
Oglaševanje