Raziskovalci, ki preučujejo človeške ostanke iz Pompejev, so iz kosti moškega in ženske, ki ju je pred več kot dva tisoč leti ob izbruhu vulkana v tem mestu pokopal vulkanski pepel, pridobili nekatere genetske skrivnosti.
Prvi “pompejski človeški genom” predstavlja skoraj popoln “genetski opis” žrtev, kodiran v DNK, ki so ga dobili iz njihovih kosti. Starodavna DNK je bila ohranjena v telesih, ki so bila pokrita s pepelom, poroča BBC. Ugotovitve so znanstveniki objavili v znanstveni reviji Scientific Reports.
Moškega in žensko so odkrili leta 1933 v – kot so to poimenovali pompejski arheologi – Casi del Fabbro oziroma obrtni hiši. Ko je 24. avgusta leta 79 pred našim štetjem izbruhnil vulkan, sta bila v kotu jedilnice, videti pa je bilo, kot da sta imela med izbruhom Vezuva ravno kosilo. Nedavna študija je po pisanju BBC pokazala, da bi bil lahko ogromen oblak pepela, ki se je zgrnil nad mesto, za prebivalce usoden v manj kot 20 minutah.
Antropologinja dr. Serena Viva z Univerze v Salentu je povedala, da žrtvi med izbruhom nista želeli pobegniti. “Glede na njun položaj se zdi, da nista bežali,” je dejala za BBC Radio. Odgovor, zakaj nista nameravala pobegniti, bi lahko bil v njunem zdravstvenem stanju. Te namige so znanstveniki dobili v novi študiji kosti, s katerimi so se dokopali do DNK obeh žrtev.
Študijo je vodil profesor Gabriele Scorrano z danskega centra Lundbeck GeoGenetics iz Köbenhavna. “Pomembno je bilo ohraniti okostje,” je dejal. “Najprej smo pogledali to. In ker je bilo (pridobivanje DNK) videti obetavno, smo poskusili, je dodal. “Novi stroji za sekvenciranje lahko [berejo] več celih genomov hkrati,” je povedal.
Moški bi lahko imel tuberkulozo
Ta genetska študija je pokazala, da je okostje moškega vsebovalo DNK bakterij, ki povzročajo tuberkulozo. To kaže, da je morda moški pred smrtjo bolehal za to boleznijo. Delček kosti iz njegove lobanje je vseboval dovolj nepoškodovane DNK, da so se lahko raziskovalci dokopali do njegove celotne genetske kode. Ta je pokazala, da je moški genetski zapis delil z drugimi posamezniki, ki so v tem času živeli v rimskem imperiju. Prav tako pa je imel moški skupino genov, ki jih najdemo pri posameznikih s Sardinije, kar bi lahko nakazovalo, da je morda v tistem času na Apeninskem polotoku obstajala visoka stopnja genetske raznovrstnosti.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!