Beloglavemu jastrebu odtrgalo perut, ornitologi opozarjajo na nevarnost

Iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic (DOPPS) so sporočili, da je domačin pod visokonapetostnim daljnovodom našel sveže odtrgano perut beloglavega jastreba. Ker so ugotovili, da je poškodovanih ptic veliko več, so opozorili na nevarnost infrastrukture v zraku za najredkejše vrste ptic.
Oglaševanje
Prejšnji teden je domačin sredi travnika pri Ložah v Vipavski dolini pod visokonapetostnim daljnovodom našel sveže odtrgano perut beloglavega jastreba. O tem je bilo obveščeno Društvo za opazovanje in proučevanje ptic (DOPPS), saj so znani primeri, ko lahko ptica trk z infrastrukturo preživi.
Iskanje beloglavega jastreba pri Ložah je razkrilo, da je žrtev tovrstnih trkov več. Med pregledovanjem območja pod električnimi vodi so strokovnjaki DOPPS namreč našli več poginulih osebkov večjih vrst ptic, ki so umrli zaradi električnega udara. Pri kanji je bil udar tako silovit, da ji je prav tako odtrgal perut, med žrtvami pa se je znašla tudi redka velika uharica. Truplo beloglavega jastreba, čigar perut so našli najprej, so domačini našli kasneje, in sicer kar dva kilometra stran, so navedli.
Ker je pregledovanje večjih površin na terenu zahtevno, si pri iskanju poškodovanih ptic pomagajo tudi z droni. Težavo predstavlja tudi to, da ostanki poginulih ptic v naravi praviloma ostanejo le kratek čas, saj jih pogosto že prvo noč odnesejo mrhovinarji. Velik del trkov zato ostane neopažen.
Elektrokucija velike uharice. | Foto: DOPPS
VečElektrokucija kanje. | Foto: DOPPS
VečIskanje z dronom. | Foto: DOPPS
VečDOPPS je ob tem opozoril na nevarnost daljnovodov in vetrnih elektrarn na pomembnih preletnih koridorjih. Ptice namreč niso prilagojene umikanju objektom visoko v zraku, saj se na teh mestih z njimi nikoli niso srečale. Največ smrti ptic bi tako lahko preprečili s pazljivim umeščanjem infrastrukture, poudarjajo.
V Sloveniji smo v preteklosti že zabeležili trk sokola selca z žico visokonapetostnega daljnovoda v Mariboru. Na DOPPS poudarjajo, da četudi ptice sam trk preživijo, pridobljene poškodbe zanje praviloma pomenijo konec življenja v naravi.
Območje med Alpami in Jadranom je namreč pomemben koridor za ptice, ki ga uporabljajo tudi številne velike ujede. "Ohranjanje teh koridorjev in zmanjševanje nevarnosti na njih je ključnega pomena. DOPPS s partnerji v okviru projekta LIFE for Lifelines išče rešitve, s katerimi bi dolgoročno ohranili funkcionalnost pomembnih preletnih poti ter zmanjšali vpliv energetske infrastrukture na ptice," so še zapisali v društvu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Oglaševanje
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Oglaševanje