V ukrajinskem Harkovu so zrušili kip sovjetskega poveljnika in vojnega heroja druge svetovne vojne Georgija Žukova, je razvidno iz videoposnetka, ki je bil objavljen na družbenih omrežjih. Žukov velja za najpomembnejšega sovjetskega poveljnika v drugi svetovni vojni, ključno vlogo pa je imel v bitkah za Stalingrad in Kursk, poveljeval je tudi v Berlinu.

Monument to Soviet commander Georgy Zhukov was dismantled in #Kharkiv

The monument was dismantled by the military. The press service of the Kharkiv City Council, which has long and consistently opposed the dismantling of the monument, has not yet given any comments. pic.twitter.com/qVfHl1f9vu

— NEXTA (@nexta_tv) April 17, 2022

Lokalna uradnica je za ukrajinski medij Suspilne povedala, da se je incident zgodil okoli 11. ure dopoldne in da ne ve, kdo je za zrušitev kipa odgovoren. Je pa odgovornost za incident prevzel Konstantin Nemičev, voditelj vojaške enote Kraken, ki ima vezi z ukrajinsko skrajno desnico.

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je dejal, da Rusija in Ukrajina v zadnjem času nista imeli nobenih diplomatskih stikov. V intervjuju za CBS News je Kuleba dejal, da je Mariupol lahko rdeča nit za mirovne pogovore: "Razmere v Mariupolu so grozljive." Predsednik vlade Denis Šmihal je pred tem dejal, da so ukrajinski vojaki ostali v obleganem mestu Mariupol in da se "borijo do konca". Kremelj sicer trdi, da so ruske sile skoraj v celoti zavzele mesto.

Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je Evropo posvaril, da se bo v primeru plačilne nesposobnosti Rusije tudi sama znašla v velikih gospodarskih težavah. "Ruska insolventnost bi lahko postala insolventnost Evrope," je zapisal na Telegramu. Obenem je Medvedjev po poročanju ruske tiskovne agencije Tass predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen obtožil, da želi povzročiti bankrot njegove države. To je "skrivni namen mazohistov iz Bruslja", je opozoril Medvedjev, sicer namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta.

Italijanski premier Mario Draghi je upor Ukrajine proti ruski invaziji označil za "junaški", saj je Rusiji preprečil hitro zmago, ki jo je pričakovala, in pripravil teren za "dolgotrajno" vojno. Draghi je v intervjuju za italijanski časnik Corriere della Sera dejal, da "nas čaka vojna upora, dolgotrajno nasilje z uničevanjem, ki se bo nadaljevalo," je strnil.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je za CNN povedal, da Ukrajina nima namena predati regije Donbas, čeprav bi to morda pomenilo konec vojne z Rusijo. Po njegovih besedah je Ukrajina pripravljena na bitko na vzhodu države, ki pa bi lahko vplivala na nadaljnji potek vojne. Kot je povedal, so "Ukrajina in njeni ljudje jasni. Ne želimo si prilastiti ozemlja drugih, a svojemu se ne bomo odpovedali."

Zelenski je v pogovoru za CNN povedal še, da bi moral ameriški predsednik Joe Biden obiskati Ukrajino. Kot je dejal, je v Ukrajino povabil tudi francoskega kolega Emmanuela Macrona, da se iz prve roke prepriča, da ruske sile tam izvajajo genocid. Biden je minuli teden rusko vojno v Ukrajini označil za genocid, ruskega predsednika Vladimirja Putina pa obtožil, da želi izbrisati samo idejo Ukrajine. Teh obtožb pa Macron, spomnimo, pred dnevi ni želel ponoviti.

Washington naj bi razmišljal o tem, da bi v Ukrajino poslal obrambnega ministra Lloyda Austina ali državnega sekretarja Antonyja Blinkna, vendar pa je Bela hiša za zdaj izključila možnost tveganega potovanja predsednika v Kijev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ukrajinski premier Denis Šmihal je nekaj ur po izteku ruskega ultimata za predajo ukrajinskih vojakov v Mariupolu spregovoril za televizijo ABC in dejal, da "mesto še vedno ni padlo". "Tam so še vedno naše sile, naši vojaki, ki se bodo borili do konca," je dodal.

Evropska unija namenja dodatnih 50 milijonov evrov za humanitarno pomoč prizadetim v vojni v Ukrajini, so danes sporočili v Bruslju. Od tega bo 45 milijonov namenjenih za humanitarno pomoč v Ukrajini, 5 milijonov pa za pomoč v sosednji Moldaviji. Z milijoni ljudi na poti ali ujetih na aktivnih vojnih območjih so potrebe v Ukrajini že ogromne, je ob tem opozoril evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. Pomoč bo namenjena ljudem na težko dostopnih območjih, ki nimajo dostopa do zdravstvene oskrbe, vode in elektrike, ter tistim, ki so bili prisiljeni pobegniti in vse pustiti za seboj, je pojasnil. Z dodatnim vložkom v višini 50 milijonov evrov se sredstva, ki jih je EU doslej namenila za humanitarno pomoč prizadetim v vojni v Ukrajini, skupno povečujejo na 143 milijonov evrov, poudarjajo v Bruslju.

Obstreljevanje v Harkovu, ki leži na vzhodu Ukrajine, je zahtevalo nove smrtne žrtve. Po navedbah lokalnih uradnikov je umrlo pet ljudi, 13 pa je bilo ranjenih, navaja BBC. 

Kljub današnjemu pozivu Moskve, naj ukrajinske obrambne sile v Mariupolu položijo orožje in se umaknejo iz mesta, se ukrajinski borci ne nameravajo predati, je po navedbah tujih tiskovnih agencij sporočil svetovalec župana Mariupola Petro Andrijuščenko. Ruski napadi v Ukrajini se medtem nadaljujejo.

Andrijuščenko je danes na družbenem omrežju Telegram sporočil, da kljub ponujeni prekinitvi ognja in pozivu k predaji s strani Rusije "ukrajinski borci v Mariupolu še naprej držijo obrambne položaje". Dodal je, da ruski napadi niso omejeni na jeklarno Azovstal, kjer naj bi se zadrževali ukrajinski vojaki, ki so še ostali v mestu. "Med spopadi so okupatorji s težkim topništvom ponovno obstreljevali tudi zasebne stanovanjske hiše," je dejal.

Ruska tiskovna agencija Tass poroča, da je v vojni v Ukrajini umrl še en ruski general. Šlo naj bi za Vladimirja Petroviča Frolova, poveljnika 8. armade ruskih oboroženih sil. Novico je potrdil tudi guverner Sankt Peterbruga Aleksander Berglov. Po njegovih besedah je Forlov žrtvoval svoje življenje, "da otroci, ženske in starejši v Donbasu ne bi več slišali eksplozij bomb."