Levi populist Robert Fico je ponovno prisegel kot slovaški premier. Že v četrtek se bo predvidoma udeležil vrha voditeljev držav Evropske unije v Bruslju, v ospredju katerega bodo nadaljnja podpora Ukrajini, revizija večletnega finančnega okvirja, evropska konkurenčnost in dogajanje na Bližnjem vzhodu.
Njegova zmaga na parlamentarnih volitvah, ki so potekale na zadnji septembrski dan, je vznemirila številne Slovake in del evropske javnosti, danes pa je Robert Fico ponovno prisegel kot slovaški premier – že četrtič. Da bo prvak socialdemokratske stranke Smer-SSD Slovaško vodil ponovno, je pritegnilo veliko pozornosti predvsem zaradi njegovih proruskih stališč.
Fico se na čelo slovaške vlade vrača po letu 2018, ko so ga s premierskega mesta odnesli množični protivladni protesti po umoru preiskovalnega novinarja Jana Kuciaka in njegove zaročenke Martine Kušnirove.
Robert Fico bo vladal skupaj s socialdemokratsko stranko Glas-SD in prorusko Slovaško nacionalno stranko (SNS), stranke pa imajo zagotovljenih 79 glasov v 150-članskem parlamentu. Največja opozicijska stranka bo v tem mandatu liberalna Progresivna Slovaška, ki je bila ustanovljena leta 2017 in je na volitvah dosegla drugi najboljši rezultat.
Da sta se stranki Smer in Glas odločili sodelovati s SNS, je vznemirilo evropsko politično skupino socialistov in demokratov S&D, kjer so napovedali izključitev treh evropskih poslancev. Več v prispevku Evropska S&D izključila evroposlanca iz stranke bodočega slovaškega premierja.
Večkratni slovaški premier je po pisanju Reutersa volilno zmago dosegel z obljubami, da bo Slovaška ustavila vojaško pomoč sosedi Ukrajini. Podobno kot madžarski premier Viktor Orban je Fico zagovornik pogajanj za mir.
Prav tako je napovedal strogo migracijsko politiko in boj zoper inflacijo, ki je na Slovaškem – v primerjavi z drugimi državami Evropske unije (EU) – še posebej visoka in je krepko nad povprečjem EU. Po podatkih Eurostata je letna stopnja inflacije septembra na Slovaškem znašla 9 odstotkov, medtem ko je bilo povprečje v EU 4,3 odstotka.
Tudi glede smernic za zunanjo politiko je bil Fico jasen – ta bo skladna s politiko EU in Nata, vendar pa se bo osredotočala na zaščito nacionalnih interesov. Novinarjem je, še navaja Reuters, prav tako povedal, da je obdobja, ko so državo vodile nevladne organizacije, konec.
59-letni Fico, ki je uvedbo evra na Slovaškem označil za zgodovinsko odločitev, je zdaj bolj kritičen do EU, Nata in Ukrajine, s čimer prepričuje predvsem skrajno leve in skrajno desne volivce, navaja STA. Pred volitvami je, denimo, komentiral: “Vojna v Ukrajini se je začela leta 2014, ko so ukrajinski fašisti ubijali civilne žrtve ruske narodnosti.” Med drugim je napovedal še, da na ozemlju Slovaške ne bo dovolil aretacije ruskega predsednika Vladimirja Putina, zoper katerega je Mednarodno kazensko sodišče izdalo nalog za aretacijo.
Slovaška predsednica Zuzana Čaputova, ki prihaja iz drugouvrščene stranke Progresivna Slovaška, je sicer minuli teden zavrnila predlog ministrske ekipe, ki jo je Fico sprva predlagal. Ni se namreč strinjala, da bi vodenje okoljskega ministrstva prevzel politik Rudolf Huliak (SNS), in sicer zaradi njegovega zanikanja podnebnih sprememb ter verbalnih napadov na okoljske aktiviste.
Namesto Huliaka bo okoljski minister Tomaš Taraba, ki pa je po besedah slovaškega evropskega poslanca Michala Wiezika (Renew) za slovaško tiskovno agencijo Sita le “izpiljena različica” Huliaka. Tudi Taraba, tako bruseljski Politico, sicer napada nevladne organizacije in okoljske aktiviste, nekdaj pa je bil prav tako član neonacistične skrajno desne Ljudske stranke Naša Slovaška (LSNS).
Robert Fico in Zuzana Čaputova sta tudi sicer v slabih odnosih. Fico je slovaško predsednico obtožil, da je marioneta ZDA, da je podaljšana roka filantropa Georga Sorosa, ona pa ga je zaradi širjenja laži tožila.
Vodja stranke Progresivna Slovaška, ki je na volitvah prejela 18 odstotkov glasov in se uvrstila na drugo mesto, je 39-letni evropski poslanec Michal Šimečka (Renew). Volilce je – iz Bruslja – opozarjal, da je glas za Fica glas za preteklost in da predstavlja grožnjo vladavini prava. Po pisanju STA mu je ne glede na razdaljo uspelo oblikovati politično podobo, in sicer prek zapomljivih intervencij na družbenih omrežjih ter dobrih televizijskih nastopov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje