Za mnoge astronome je vprašanje, ali je na drugih planetih življenje, že odgovorjeno. Neznanka pa za zdaj ostaja, kdaj ga bomo odkrili. A bi po ocenah znanstvenikov znake življenje na oddaljenih planetih lahko našli že v naslednjih letih.
Nasin teleskop James Webb je nedavno zaznal potencialne znake življenja na enem od planetov izven našega sončnega sistema, načrtovanih pa je še veliko vesoljskih misij, ki bi lahko bile največje znanstveno odkritje vseh časov.
“Živimo v neskončnem vesolju z neskončnim številom zvezd in planetov. Že dolgo nam je jasno, da ne moremo biti edina inteligentna bitja v vesolju,” je za BBC dejala astronomka Catherine Heymans. “Sedaj imamo tehnologijo in zmožnosti, da zares odgovorimo na vprašanje, ali smo v vesolju sami,” je dodala.
“Zlatolaskino območje”
Teleskopi lahko analizirajo atmosfere planetov, ki krožijo okrog oddaljenih zvezd, in na njih iščejo znake, ki jih lahko – vsaj na Zemlji – proizvedejo le živi organizmi.
V začetku meseca so astronomi odkrili enega takšnih planetov, imenovanega K2-18b. V atmosferi planeta, ki je od Zemlje oddaljen 120 svetlobnih let, so namreč zaznali morebiten plin, ki ga na Zemlji proizvajajo preprosti morski organizmi.
K2-18b je planet, ki ga astronomi uvrščajo v “Zlatolaskino območje”. To pomeni, da je od zvezde, okrog katere kroži, oddaljen ravno toliko, da je na njem ugodna temperatura. Ni ne prevroča ne premrzla, temveč – kot kaša, ki jo je nazadnje pojedla Zlatolaska – ravno prave temperature.
Če je temperatura na planetu primerna, je na planetu prisotna tekoča voda, ki je ključna za obstoj živih bitij.
Ali je na planet res naseljen z živimi organizmi, bi strokovnjaki lahko zagotovili v enem letu.
Vodilni raziskovalec Nikku Madhusudhan z astronomskega inštituta cambriške univerze je za BBC povedal, da bi dokaz živih organizmi na K2-18b povsem spremenil dozdajšnje razmišljanje. “Če najdemo znake na prvem planetu, ki ga proučujemo, to poveča možnost, da je življenje v vesolju razširjeno.”
Tudi če teh znakov na planetu ne bodo našli, imajo strokovnjaki na svojem seznamu še deset podobnih “Zlatolaskinih” planetov. Madhusudhan napoveduje, da se nam v naslednjih petih letih obeta ogromna sprememba v razumevanju življenja v vesolju. “Do takrat bomo lahko preučili že pol ducata planetov, kot je K2-18b, ali še nekoliko bolj vročih. Možno je, da smo blizu prvega odkritja. Če tudi ne zaznamo znakov življenja, bo to pomembno pomagali pri nadaljnjih raziskavah,” je še povedal.
Tudi raziskovalec z britanske univerze v Cardiffu Subhajit Sarker ocenjuje, da so izpolnjeni vsi pogoji za odkritje življenja, kar bo pomenilo neverjeten znanstveni preboj. “Če bomo našli znake življenja, to pomeni revolucijo v znanosti in veliko spremembo v človeštvu.”
Toda kljub neverjetnim zmožnostim Webbovega teleskopa pa ta ni vsemogočen, saj ne more zaznati oddaljenih planetov v velikosti Zemlji – K2-18b je denimo osemkrat večji – zaradi prevelikega sevanja Sonca. Nasa zato med letom 2030 in 2040 načrtuje izgradnjo še enega observatorija, ki bo zaradi posebnega ščita pred sončnim sevanjem omogočal opazovanje atmosfer planetov, ki so podobni Zemlji.
Še v tem desetletju bo začel delovati tudi izjemno velik teleskop (ELT), ki bo imel največje zrcalo doslej – s premerom 39 metrov. Planetarne atmosfere bodo tako vidne z veliko več podrobnostmi kot kadarkoli doslej.
Iskanje blizu Zemlje
Četudi se nekateri astronomi usmerjajo k oddaljenim planetom, se drugi lotevajo raziskovanja planetov v našem sončnem sistemu. Najbolj verjetno okolje za žive organizme je Jupitrova luna Evropa, ki ima pod svojo ledeno površino ocean – torej vodo.
Proti Evropi leti tudi raziskovalna sonda Juice, ki jo je aprila izstrelila Evropska vesoljska agencija. Po načrtih naj bi julija 2031 končno vstopila v Jupitrovo orbito, nato pa bo njenih 10 znanstvenih instrumentov analiziralo planet ter njegove tri ledene lune: Evropo, Ganimed in Kalisto. Tudi Nasina raketa Clipper naj bi v Jupitrovo orbito prispela okoli leta 2030.
Glavna znanstvenica evropske odprave Michelle Dougherty je pred časom povedala, da bi jo zelo presenetilo, če na Jupitrovih lunah ne bi našli znakov življenja.
Nasa se je odločila tudi za raziskovanje Saturnove lune Titan. Sonda Dragonfly bo raziskovala “eksotičen svet”, nasičen z raznimi plini in ogljikom, ki dajejo planetu srhljivo oranžno meglico. Skupaj z vodo naj bi ti plini bili ugodni za razvoj življenja.
Trenutno je za žive organizme najmanj ugoden Mars, a astrobiologi menijo, da so nekoč tam bili.
Nasin rover Perseverance trenutno zbira vzorce iz kraterja, ki naj bi bil nekoč starodavna rečna delta. V posebni misiji bodo do leta 2030 kamnina iz kraterja pripotovale na Zemljo, nato jih bodo astronomi analizirali.
To so le nekatere od številnih misij, ki potekajo ali so načrtovane za prihodnja leta in iščejo znake življenja na planetih v našem osončju, spet druge pa so oddaljene na planete daleč v vesolju.
Ali Nezemljani z nami želijo vzpostaviti stik?
Nekateri menijo, da to vprašanje spada pod znanstveno fantastiko, a znanstveniki signale iz “tujih” svetov iščejo že desetletja, tudi Seti inštitut, organizacija, ki se od leta 1984 ukvarja z iskanjem zunajzemeljskega inteligentnega življenja.
Vesolje je prostrano, zato je njihovo iskanje naključno. A s pomočjo teleskopov, kot je James Webb, lahko bolj zaznajo kraje z morebitnim obstojem nezemeljskih civilizacij. Raziskovalka pri Seti Nathalie Cabrol meni, da jim je Webb dal nov zagon. Inštitut je posodobil serijo teleskopov, nezemeljsko komunikacijo pa iščejo z močnimi laserskimi impulzi. Po njenih besedah je iskanje signalov eden najbolj nenavadnih pristopov pri iskanju znakov življenja na planetih, a bi bil tudi “najbolj nedvoumen in se lahko zgodi kadarkoli”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!