Nemški kancler Olaf Scholz je kot prvi voditelj ene od držav članic Evropske unije in skupine G7 po izbruhu pandemije covida-19 obiskal Kitajsko in se srečal s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom. Obisk nemškega kanclerja bo sicer trajal le enajst ur, je pa zaradi njega deležen mnogih kritik voditeljev držav Zahoda, pa tudi predstavnikov nemške koalicije. Voditelja sta se sicer strinjala, da morata državi sodelovati, sploh v luči aktualnih "sprememb in pretresov", ki majejo veljavni svetovni red.
Nemški kancler Olaf Scholz se je v Pekingu srečal s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom. Kanclerja v Pekingu spremlja gospodarska delegacija, v kateri so med drugim vodilni predstavniki podjetij Volkswagen, BASF in Deutsche Bank.
Kitajski predsednik je dejal, da obisk “krepi praktično sodelovanje” Kitajske in Nemčije. Poudaril je, da morajo velike države z vplivom, kot sta Kitajska in Nemčija, v “času sprememb in pretresov” še toliko bolj sodelovati in si prizadevati za ohranjanje svetovnega miru ter napredka. “Dokler se spoštujejo načela medsebojnega spoštovanja, iskanja skupnih točk ob ohranjanju razlik, izmenjav in medsebojnega učenja ter sodelovanja, ki koristi vsem, se splošna smer dvostranskih odnosov ne bo spremenila, hitrost napredka pa bo stabilna,” je po poročanju CCTV dejal Džinping.
“Menimo, da bo obisk okrepil medsebojno razumevanje in zaupanje, poglobil praktično sodelovanje na različnih področjih ter oblikoval trdne načrte za razvoj kitajsko-nemških odnosov v naslednji fazi,” je dodal.
Tudi Scholz naj bi poudaril, da želi še naprej razvijati gospodarsko sodelovanje s Kitajsko kljub različnim pogledom. “Želimo se pogovoriti tudi o tem, kako lahko še naprej razvijamo naše sodelovanje na drugih področjih,” je dejal in pri tem omenil nevarnosti podnebnih sprememb in varne preskrbe s hrano. Džinpingu naj bi izrazil zadovoljstvo, da se srečujeta prav v teh “napetih časih”, ko ruska invazija na Ukrajino ustvarja težave za svetovni red, ki temelji na pravilih.
Scholz Džinpinga pozval, naj pritisne na Rusijo
“Kitajskemu predsedniku sem povedal, da je pomembno, da uporabi svoj vpliv in pritisne na Rusijo. Moskva mora nemudoma ustaviti napade, zaradi katerih dnevno trpi civilno prebivalstvo, in se umakniti iz Ukrajine,” je še dejal Scholz. Dodal je, da se Nemčija in Kitajska strinjata, da so ruske grožnje glede uporabe jedrskega orožja nesprejemljive.
Ruskega predsednika VladimirjaPutina je pozval, naj podaljša sodelovanje pri sporazumu o izvozu žita iz ukrajinskih črnomorskih pristanišč. “Lakote se ne sme uporabljati kot orožje,” je še opozoril.
Kay Nietfeld/REUTERS
Kay Nietfeld/REUTERS
Kay Nietfeld/REUTERS
Kay Nietfeld/REUTERS
Kay Nietfeld/REUTERS
REUTERS TV
Kay Nietfeld/REUTERS
Nemški kancler je obiskal Peking kot prvi voditelj ene od držav članic Evropske unije (EU) in skupine G7 po izbruhu pandemije covida-19. Na količino obiskov Kitajske je močno vplivala tamkajšnja politika do covida-19, tudi Džinping sam pa je šele nedavno znova začel potovati v tujino, dodaja medij. Obisk bo sicer trajal le enajst ur, poroča Guardian.
Scholz in Ši naj bi se pogovarjala o številnih vprašanjih, med drugim o dvostranskih odnosih, podnebnih spremembah, gospodarskem sodelovanju med Nemčijo in Kitajsko, ruski invaziji na Ukrajino in napetostih glede statusa Tajvana. “Dobro je, da lahko tukaj izmenjamo mnenja o vseh vprašanjih, tudi o tistih, na katera imamo različne poglede,” je dejal kancler in Peking posvaril pred vojaškim posredovanjem na Tajvanu. Kot je dejal, bo Nemčija sledila politiki ene Kitajske, v skladu s katero se lahko status quo v regiji spremeni le “po mirni poti in z medsebojnim dogovorom”. Kancler se je dotaknil tudi obtožb o slabem ravnanju kitajskih oblasti z manjšinskimi Ujguri v regiji Xinjiang in oporekal klasifikaciji, da so take izjave “vmešavanje v notranje zadeve” Kitajske.
Analitiki sicer pravijo, da bo Scholzev obisk preveril stanje odnosa med Kitajsko in Zahodom po letih naraščajočih napetosti, dodaja Guardian.
Zaradi obiska številne kritike tudi znotraj nemške koalicije
Scholz, ki se je srečal tudi s kitajskim premierjem Li Keqiangom, se sicer zaradi obiska na Zahodu sooča s številnimi kritikami, zaradi visoke odvisnosti Nemčije od Kitajske pa so zaskrbljeni tudi v nemški koaliciji. Ne samo zavezniki v EU in Združenih državah Amerike (ZDA), ampak tudi koalicijski partnerji v nemški vladi bodo tako tehtali vsako kanclerjevo besedo.
Zaskrbljenost je med drugim izrazila nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock iz stranke Zelenih, ki je pred obiskom dejala, da se napake Nemčije, storjene v preteklosti z Rusijo, ne smejo ponoviti. Ob tem je Scholza opomnila, da je njegova vlada na oblast prišla z obljubo, da bo spremenila strategijo do Kitajske.
Scholz je v sredinem prispevku za nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung sicer zagotovil, da bo Nemčija še naprej zahtevala “vzajemnost” v odnosih s Kitajsko, a priznal, da sta obe strani daleč od tega cilja. Za isti medij je dodal tudi, da v Peking prav zato, ker poslovanje kot poteka običajno v tej situaciji več ni možnost. “Jasno je, da če se Kitajska spremeni, se mora spremeniti tudi naš odnos do Kitajske,” je dejal nemški kancler in dodal, da je namen Nemčije zmanjšati “enostransko odvisnot v duhu pametne diverzifikacije”.
Tudi v četrtkovem prispevku za Politico je branil obisk in zagotovil, da ne bo prezrl težkih vprašanj, kot so spoštovanje državljanskih svoboščin, pravice etničnih manjšin v Xinjiangu, svobodna in pravična svetovna trgovina ter status Tajvana. Napovedal je, da bodo kitajske naložbe v Nemčiji razlikovali na podlagi tega, “če ustvarjajo ali povečujejo tvegane odvisnosti”, in se pri tem skliceval na nedavno polemiko o kitajski naložbi v pristanišče v Hamburgu.
