Se pod idiličnim nemškim jezerom prebuja vulkan?

Na prvi pogled je Laacher See le idilično jezero sredi nemške pokrajine Eifel, a strokovnjaki ugotavljajo, da se pod njegovo gladino morda še vedno skriva aktiven vulkanski sistem.

Med septembrom 2022 in avgustom 2023 so namreč z več merilnimi postajami pod območjem jezera zabeležili več kot 500 mikropotresov, ki so nastajali globoko pod površjem in bili tako šibki, da jih ljudje večinoma niso zaznali.

Laacher See leži v nemški zvezni deželi Porenje-Pfalško in je največje jezero v tej deželi. Nastalo je v kalderi vulkana, ki je pred približno 13.000 leti povzročil izjemno silovit izbruh, vulkanski pepel pa je takrat dosegel celo območje današnje Švedske in severne Italije, piše Euronews. Po navedbah spletne strani bližnje opatije Maria Laach danes ocenjujejo, da je bila eksplozivna moč izbruha primerljiva s približno 500 atomskimi bombami, odvrženimi na Hirošimo.

Več raziskav kaže, da pod površjem še vedno potekajo aktivnosti. Oktobra 2025 so denimo na območju vzhodnega Eifla znova poročali o povečani potresni dejavnosti, kar je nazadnje potrdila tudi študija, objavljena leta 2019. Raziskovalci te pojave označujejo kot globoke nizkofrekvenčne potrese oziroma potrese DLF. Ti veljajo za znak, da bi vulkan Laacher See nekega dne lahko znova izbruhnil.

"Potresi DLF po vsem svetu veljajo za znak premikanja magmatskih fluidov v velikih globinah," je za Euronews ob sklicevanju na študijo iz leta 2019 pojasnil Torsten Dahm.

Glede na študijo se magmatski fluidi očitno kopičijo na globini približno od 12 do 14 kilometrov. Mednje lahko sodijo voda, kisik, žveplove spojine ali halogeni, ki se sproščajo iz staljene kamnine in imajo ključno vlogo pri tem, kako eksploziven je vulkanski izbruh, njihovo premikanje pa lahko sproži tudi potrese.

Magmatski fluidi bi se lahko iz zgornjega plašča dvigovali v zemeljsko skorjo. Po podatkih nemškega raziskovalnega centra za geoznanosti GFZ naj bi se dvigovali vzdolž prelomne cone Ochtendung, kar dokazuje, da je vulkanski sistem pod jezerom Laacher See še vedno aktiven, navaja Euronews.

Ugotovitve prav tako kažejo, da v zemeljski skorji pod jezerom obstajajo magmatske komore, ki se morda počasi polnijo.

V noči na 10. oktober 2025 se je namreč zgodil nenavaden potresni roj, ko so v dvanajstih urah zabeležili približno 92 manjših mikropotresov, najmočnejši pa je dosegel magnitudo le 0,9. "V zadnjih petih letih smo v vzhodnem Eiflu skupno zaznali štiri prostorsko omejene skupine takšnih potresov DLF," je leta 2019 povedal glavni avtor študije Martin Hensch iz Združenja deželnih seizmoloških služb.

Poleg manjših potresov in nedavnega potresnega roja pa na dogajanje pod površjem kaže tudi nadaljnje izločanje CO2 iz zemeljskega plašča. Leta 2024 je GFZ na dveh lokacijah okoli jezera Laacher See izvedel meritve in na obeh mestih zaznali izhajanje CO2 magmatskega izvora. Vse te dejavnosti skupaj kažejo, da pod površjem še vedno potekajo aktivni procesi.

Raziskovalci izbruha v bližnji prihodnosti ne pričakujejo

Kljub temu raziskovalci v bližnji prihodnosti ne pričakujejo vulkanske dejavnosti. Datiranje magme, ki je nastala ob zadnjem izbruhu vulkana, kaže, da je zgornja magmatska komora pod jezerom Laacher See pred izbruhom morda potrebovala približno 30.000 let, da se je napolnila, je sporočil GFZ.

"Dvigovanje magme v plitve dele zemeljske skorje skoraj vedno spremljajo roji visokofrekvenčnih potresov. Takšne dejavnosti v vzhodnem Eiflu doslej nismo zaznali," je za Euronews povedal Joachim Ritter z Geofizikalnega inštituta (GPI) pri KIT.

"Poleg tega ni nobenih dokazov o dvigovanju zemeljskega površja, ki bi ga morali v primeru obsežnega dvigovanja magme jasno zaznati," je dodal Dahm.