Guardian poroča o še eni eksploziji na vzhodu Ukrajine. V mestu Lugansk, ki je tudi prestolnica samooklicane republike Lugansk, je eksplozija poškodovala plinovod in povzročila večji požar. To je že druga eksplozija danes: okoli 17. ure po našem času je v bližini sedeža samooklicane republike Doneck eksplodiral avtomobil bomba. Razmere v Donbasu se sicer zaostrujejo. Ukrajinska vojaška obveščevalna služba naj bi razpolagala s podatki, da so posebne enote ruske vojske minirale del civilne infrastrukture v Donecku. Po pozivu voditeljev samooklicane ljudske republike Doneck in Lugansk je stekla tudi evakuacija tamkajšnjega prebivalstva.
Več medijev, med njimi tudi britanski Guardian, poroča o še eni eksploziji. Do nje naj bi prišlo v Lugansku, prestolnici istoimenske samooklicane republike. Eksplozija je poškodovala plinovod in povzročila večji požar. Kdo stoji za dejanjem, še ni jasno.
#BREAKING: Reports of a major gas pipe explosion in Luhansk, eastern Ukraine pic.twitter.com/i1e5LWggOW
— ELINT News (@ELINTNews) February 18, 2022
Ukrajinska vojaška obveščevalna služba je okoli 20. ure po našem času sporočila, da razpolaga s podatki, da so posebne enote ruske vojske minirale del civilne infrastrukture v Donecku. Obveščevalna služba predvideva, da Rusija s tem želi ustvariti podlago za obtožbo Ukrajine o izvajanju terorističnih dejanj na območju Donecka. Vse prebivalce tega mesta zato poziva, da ostanejo doma in ne uporabljajo javnega prevoza.
#DIUinforms
‼ The DIU of the State Security Service is authorized to state that the military intelligence of Ukraine has information about the mining of a number of social infrastructure facilities in Donetsk by Russian special services in order to further undermine them.1/3 pic.twitter.com/uBoHHDrNRS— Defence intelligence of Ukraine (@DI_Ukraine) February 18, 2022
Artilerijsko obstreljevanje med proruskimi separatisti in ukrajinsko vojsko na vzhodu Ukrajine je danes najbolj intenzivno v zadnjih letih. Kijev in separatisti krivdo za nasilje pripisujejo drug drugemu.
V luči intenzivne izmenjave ognja med sprtima stranema je voditelj samooklicane ljudske republike Doneck Denis Pušilin napovedal evakuacijo prebivalcev območja pod nadzorom separatistov. Ljudi bodo predvidoma evakuirali v rostovsko regijo, ki meji na Donbas. Kot je povedal Pušilin, se je Rusija strinjala, da bo zagotovila namestitev za ljudi, ki bodo zapustili Doneck. Pri evakuaciji naj bi imeli prednost starejši, ženske in otroci.
Tudi vodja separatistov v Lugansku Leonid Pašečnik je pozval prebivalce k evakuaciji v Rusijo. “Da bi preprečili civilne žrtve, pozivam prebivalce republike, naj čim prej odidejo v Rusko federacijo,” je dejal.
Kot poroča Russia Today, je evakuacija v teku, proti Rusiji pa se že odpravljajo daljše kolone vozil. Po poročanju Guardiana, naj bi ruske oblasti vsakemu, ki bo prišel v Rusijo podelilo 10.000 rubljev, kar znaša okoli 115 evrov.
Cars queue as #Donetsk and #Lugansk Republics evacuation are underway
More: https://t.co/2TY3k2K84E pic.twitter.com/cQbI2z89R2
— RT (@RT_com) February 18, 2022
Na socialnih omrežjih so se sicer na podlagi analiz meta podatkov že pojavile ocene, da naj bi bili videoposnetki evakuacij ter pozivov k njej posneti že v sredo, 16. februarja. To bi lahko pomenilo, da je vse v zvezi z današnjimi novicami o evakuaciji lažno. Hibridna vojna je tako silovita, da je na trenutke nemogoče vedeti, katere informacije so točne in katere ne.
V središču Donecka eksplodiral avtomobil bomba
Okoli 17. ure po našem času je v središču Donecka prišlo do eksplozije. Kot poroča več medijev, je v bližini sedeža samooklicane ljudske republike Doneck eksplodiral avtomobil bomba. O smrtnih žrtvah ali poškodovanih zaenkrat še ne poročajo.
Predstavniki separatističnih republik Doneck in Lugansk na območju Donbasa so danes ukrajinske sile obtožili, da so jih obstreljevale 27-krat. Ukrajinsko skupno poveljstvo za vzhodno fronto pa je medtem sporočilo, da so uporniki danes do 9. ure prekinitev ognja kršili 20-krat. “Kar se dogaja v Donbasu, je zelo zaskrbljujoče in potencialno zelo nevarno,” je danes komentiral tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov pa je zagotovil, da ukrajinska vojska krepi svojo obrambo ter ne namerava napasti separatistov na vzhodu države, niti začeti operacije za nasilno vrnitev polotoka Krim, ki si ga je Rusija priključila leta 2014. “Obtožbe o ukrajinskih ofenzivah so lažne. Ukrajina jih ne načrtuje, saj je zavezana zgolj diplomatski poti,” je na Twitterju zapisal Reznikov.
Occupant is shelling upon 🇺🇦educational facilities&homes of 🇺🇦people&at the same time 🇷🇺is sharing information about alleged offensive operation of 🇺🇦AF on the TOT.This is fake.🇺🇦doesn’t plan any offensives. 🇺🇦committed only to the political-diplomatic way!https://t.co/EaywrjG56F pic.twitter.com/0rhKBL5UqG
— Oleksii Reznikov (@oleksiireznikov) February 18, 2022
Incidenti med proruskimi separatisti in ukrajinsko vojsko na vzhodu Ukrajine so že več let stalnica, sprti strani pa sta si že včeraj izmenjevali očitke o odgovornosti za nasilne incidente. Posebna opazovalna misija (SMM), ki na vzhodu Ukrajine deluje pod okriljem Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), je v četrtkovem poročilu zaznala občutno več kršitev premirja.
Nasilni incidenti med separatisti in ukrajinsko vojsko v Donbasu pomenijo kršitev premirja, ki ga predvideva dogovor iz Minska, sklenjen leta 2014. Dogajanje v Donbasu je sicer pomembno za razvoj dogodkov v času krize med Zahodom, Rusijo in Ukrajino – poznavalci namreč menijo, da bi bil morebiten večji incident oziroma spopad v Donbasu lahko povod za vojno.
V četrtkovem obstreljevanju so separatisti zadeli vrtec v vasi Stanica Luganska pod vladnim nadzorom, ki leži ob razmejitveni črti na vzhodu Ukrajine. V vrtcu je bilo takrat 20 otrok in 18 zaposlenih, ki niso bili poškodovani.
Po besedah ukrajinskega obrambnega ministra Reznikova, kot jih navaja katarska Al Džazira, je verjetnost večjega stopnjevanja konflikta z Rusijo “majhna”. “Naša obveščevalna služba vidi vsak premik, ki bi lahko predstavljal morebitno grožnjo Ukrajini. Ocenjujemo, da je verjetnost večjega stopnjevanja majhna,” je dejal.
Po besedah ameriškega predstavnika pri Ovse Michaela Carpenterja ZDA ocenjujejo, da je Rusija najverjetneje na območjih blizu Ukrajine in na Krimu namestila med 169.000 do 190.000 vojakov, piše Al Džazira. Za primerjavo: 30. januarja naj bi bilo na teh območjih 100.000 ruskih vojakov. Predstavnik ZDA je podatke delil na sestanku Ovse o t. i. ukrajinski krizi, na kateri pa ni bilo predstavnikov Rusije.
Ruski predsednik Vladimir Putin bo jutri nadziral potek vojaških vaj strateških sil, danes pa ga je obiskal beloruski kolega Aleksander Lukašenko. Več si preberite TUKAJ.
ZDA še vedno vztrajajo, da se lahko ruska invazija na Ukrajino zgodi kadarkoli. To je včeraj potrdil tudi ameriški predsednik Joe Biden, ki je povedal, da bi Rusija lahko Ukrajino napadla “v naslednjih dneh”. Po poročanju Sky News je ukrajinsko-ruska kriza v tem trenutku v “najbolj nevarni fazi”, kot je za medij dejal zahodni uradnik. Napad se po njegovih besedah lahko zgodi z zelo malo ali brez napovedi, še poroča Sky News.
“Nedvomno imamo trenutno v Evropi največjo koncentracijo vojaških sil od konca hladne vojne,” je za nemški ZDF dejal generalni sekretar zveze NATO Jens Stoltenberg. Opozoril je, da ima Rusija zmožnosti za napad brez opozorila.
V Moskvi medtem vztrajajo, da napada ne načrtujejo. Ruski mediji danes poročajo, da so območja blizu meje z Ukrajino zapustile pehotne in tankovske enote. Po poročanju tiskovne agencije Interfax so se nekatere vojaške enote po opravljenih vajah na Krimu vrnile v svoja oporišča v Čečeniji in Dagestanu, nekatere enote pa so se – iz resda nerazkrite lokacije – vrnile v provinco Nižni Novgorod vzhodno od Moskve.
Tiskovni predstavnik ruske flote Aleksej Rulev pa je sporočil, da je deset bombnikov Su-24 zapustilo Krim in se prerazporedilo na letališča v Rusiji, poroča AFP.
Zaradi povečane napetosti bo Velika Britanija svojo ambasado začasno iz Kijeva premaknila v mesto Lvov, ki je blizu poljske meje.
Tudi danes se bodo nadaljevala diplomatska prizadevanja za rešitev krize. Predsednik ZDA Biden bo gostil pogovore na daljavo z voditelji Kanade, Francije, Nemčije, Italije, Poljske, Romunije, Velike Britanije, Evropske unije in Nata. T. i. ukrajinska kriza bo tudi ena od tem na varnostni konferenci v Münchnu.
Pred začetkom münchenske konference je nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock izjavila, da je skupina držav G7 – Kanada, Francija, Nemčija, Italija, Japonska, Združeno kraljestvo in ZDA – pripravljena na “resen dialog” z Rusijo. “München bomo uporabili, da pošljemo sporočilo enotnosti: pripravljeni smo na resen dialog o varnosti za vse,” je sporočila. Baerbock je opozorila, da Rusija z “napotitvijo vojakov brez primere na mejo z Ukrajino in zahtevami, ki spominjajo na hladno vojno, postavlja pod vprašaj temeljna načela evropske mirovne ureditve.” Obžalovala je, da se Rusija ne bo udeležila konference.
Ameriški obrambni minister Lloyd Austin je danes na obisku na Poljskem posvaril pred valom beguncev v primeru ruske invazije na Ukrajino. “Če Rusija vkoraka v Ukrajino, bi se lahko čez mejo na Poljsko zgrnilo deset tisoče pregnanih Ukrajincev in drugih ljudi, ki bi poskušali sebe in svoje družine rešiti pred grozo vojno,” je dejal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje