V Münchnu se je začela varnostna konferenca, vodilni svetovni forum o globalni varnostni politiki, na kateri do nedelje pričakujejo več kot 30 voditeljev držav ali vlad ter številne ministre in predstavnike več mednarodnih organizacij. V ospredju bo dogajanje na rusko-ukrajinski meji, kljub temu na konferenco ne bo predstavnikov Rusije.
Eden izmed najpomembnejših dogodkov s področja obrambe in varnosti na svetu, Münchenska varnostna konferenca (MSC), se je začela. Potem ko je lani zaradi pandemije covida-19 potekala v virtualni obliki, so delegati tokrat znova prisotni v Münchnu.
V ospredju bo zaostrovanje na rusko-ukrajinski meji, a prvič po več kot desetletju v München niso pripotovali predstavniki Rusije. Prav letos sicer mineva 15 let od govora ruskega predsednika Vladimirja Putina na konferenci, v katerem je napovedal okrepitev politike nasprotovanja širitvi Nata.
Konferenco je odprl generalni sekretar ZN António Guterres. ZDA na konferenci zastopa podpredsednica Kamala Harris. Nemško delegacijo vodi kancler Olaf Scholz, v Münchnu pričakujejo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Med udeleženci sta tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Vzdrževanje miru visoko stane tudi Zahod
Iz Slovenije se konference udeležuje predsednik Borut Pahor, ki bo kot posebni gost nastopil v razpravi o Zahodnem Balkanu, ob robu pa ima predvidena tudi bilateralna srečanja. V München potujeta tudi obrambni minister Matej Tonin in zunanji minister Anže Logar, ki bo sodeloval v razpravi o zaščiti demokracije in človekovih pravic v digitalni dobi ter v razpravi o evropskih integracijskih procesih za države Zahodnega Balkana v luči njihovega geostrateškega pomena ter pomena stabilnosti in razvoja regije.
“Mislim, da moramo vse svoje znanje, moč in politično voljo usmeriti v dialog in v mirno rešitev te krize,” je ob začetku konference dejal Pahor in ocenil, da bi Rusija za vojaški poseg v Ukrajini plačala visoko ceno, tako politično kot gospodarsko in moralno. Ob tem je dejal še, da “vzdrževanje miru visoko stane tudi Zahod”. Pahor je dejal tudi, da “na odobravanje nekaterih in presenečenje drugih” želi verjeti visokim predstavnikom Rusije, da nimajo namena napasti Ukrajine, “ker je njihova kredibilnost močno načeta zaradi zavajanja leta 2014, zato si morajo sedaj kredibilnost povrniti z dejanji”. “Oboji imamo prav – tisti, ki želimo verjeti, da do intervencije ne bo prišlo, in tisti, ki opozarjajo, da ne smemo biti naivni in znova presenečeni nad morebitno agresijo,” je še dejal Pahor in dodal, da so razmere zaskrbljujoča, in da varnostna konferenca v Münchnu predstavlja dobro priložnost za izmenjavo argumentov in iskanje mirnih rešitev.
Blinken svari pred lažnimi provokacijami Rusije
Vodja ameriške diplomacije Antony Blinken je v svojem nastopu posvaril, da Rusija išče izgovor, da bi upravičila napad na Ukrajino. Četudi ameriška vlada in njeni partnerji storijo vse za diplomatsko rešitev, so “globoko zaskrbljeni, da to ni pot, ki jo je ubrala Rusija”, je dejal. Po njegovem mnenju je obstreljevanje na vzhodu Ukrajine v zadnjih 48 urah del ruskih prizadevanj za ustvarjanje “lažnih provokacij”, da bi upravičili nadaljnjo “agresijo” na to nekdanjo sovjetsko republiko.
Kar se je zgodilo “v zadnjih 24 do 48 urah, je del scenarija, ki je vzpostavljen za ustvarjanje lažnih provokacij, da bi se nato odzvali na te provokacije in na koncu izvedli novo agresijo na Ukrajino,” je pojasnil Blinken in ob tem dodal, da sta največja moč zahodnih partnerjev v krizi njihovo sodelovanje in solidarnost. “Dokler bomo ohranili to solidarnost, se bomo pripravljeni tako ali drugače odzvati, ne glede na to, katero pot izbere predsednik Putin,” je poudaril.
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres pa je ocenil, da je grožnja svetovni varnosti večja kot v času hladne vojne. V svojem govoru ob odprtju varnostne konference je posvaril pred stopnjevanjem konflikta v Ukrajini. Po njegovem bi bilo “porazno”, če bi rusko-ukrajinska kriza prerasla v vojno. “Ob koncentraciji ruskih vojakov okoli Ukrajine sem globoko zaskrbljen zaradi povečanih napetosti in ugibanj o vojaškem spopadu v Evropi,” je dejal Guterres. Vendar, kot je pripomnil, še vedno meni, da do tega ne bo prišlo. “Če bi do tega prišlo, bi bilo katastrofalno,” je povedal.
Guterres je vse vpletene v konflikt pozval k deeskalaciji. “Pozivam vse strani, naj bodo skrajno previdne pri svoji retoriki. Cilj javnih izjav je zmanjšati napetosti, ne pa jih podžigati,” je izjavil in dodal, da “ni alternative diplomaciji”. Guterres je tudi mnenja, da je grožnja svetovni varnosti sedaj verjetno večja, kot je bila med hladno vojno. “Geopolitične ločnice se še naprej povečujejo in poglabljajo (…). Pogosto me sprašujejo, ali smo v novi hladni vojni. Moj odgovor je, da je grožnja svetovni varnosti zdaj bolj zapletena in verjetno večja kot takrat,” je dejal.
Pred nastopom Guterresa je predsedujoči konferenci Wolfgang Ischinger letošnji dogodek označil za najpomembnejšo konferenco v svojem 14-letnem mandatu v tej funkciji, od katere se sedaj poslavlja. Konflikt zaradi Ukrajine je označil za grozečo mednarodno krizo. Ponovno je obžaloval, da se je Rusija odločila, da letos ne pošlje svojih predstavnikov na konferenco in tako predstavi svoja stališča. Vrata ostajajo ves čas odprta, je dejal Ischinger po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!