Šest ur še zdaleč ni bilo dovolj, da bi lahko trdili, da smo izkusili dovolj Expa 2020 v Dubaju. Smo pa kar velik del tega časa preživeli v slovenskem paviljonu, ki pozornost vzbuja predvsem s svojo podobo lebdeče zelene oaze na vodni gladini.
613 nogometnih igrišč ali površina Monaka, pomnožena z dve. Ko želimo opisati razsežnosti Expa 2020, je skoraj nujno uporabiti presežnike.
Med 192 državami, ki imajo na Expu svoj paviljon, je tudi Slovenija. Svoje mesto smo našli v enem od štirih okrožij, ki nosi ime Sustainability (trajnost), pozicija paviljona pa je nadvse strateška, saj ga lahko obiskovalci ob vstopu na vhodu – enem od glavnih treh – takoj zagledajo.
Ugoden položaj si je Slovenija zagotovila zaradi principa “prvi pride, prvi melje”, saj smo že leta 2016 kot druga država podpisali sporazum o sodelovanju na Expu.
Za obisk slovenskega paviljona smo se odločili na soboto, kar se zaradi gneče in vročine, ki je že februarja začela pritiskati, ni izkazalo za tako premišljeno odločitev.
Pred slovenskim paviljonom, ki sta ga oblikovala arhitekta Robert Klun in Sandi Pirš skupaj s sodelavci, se je namreč vila dolga vrsta. Idejo lebdeče zelene oaze na vodni gladini so izbrali na natečaju aprila 2019, ki ga je vodilo gospodarsko ministrstvo.
Paviljon se razteza na 1.550 kvadratnih metrih, njegovi glavni elementi pa so voda, narava in inovativnost. Največ pozornosti zagotovo pritegne zunanjost paviljona, saj fasada oziroma obod objekta predstavlja gozd, streha pa je oblikovana kot sito in je iz slovenskega lesa.
Ob vstopu v paviljon obiskovalce sprejmejo na krožnem trgu, ki je s stropa obsijan s čebeljim vzorcem satovja, na tleh pa je vrisana podoba rože vetrov. Po kratkem interaktivnem kvizu o Sloveniji sledi 360-stopinjski film o naravnih značilnostih in gospodarskih dosežkih države, ob vrnitvi v pritličje pa lahko v potni list Expo 2020 prejmete tudi žig, da ste obiskali slovenski paviljon.
Pred novim letom so imeli od 3.000 do 5.000 obiskovalcev dnevno, kakšen dan je številka dosegla tudi 7.000. V štirih mesecih je paviljon tako obiskalo 400.000 ljudi, seveda pa Expo poteka še do konca marca.
Expo 2020 kot velika poslovna priložnost za Slovenijo
Za državo izjemno pomembno je predvsem drugo nadstropje paviljona, kjer je slovensko poslovno središče. V njem generalni sekretar Slovenije za Expo Matic Volk skupaj s sodelavci sprejema visoke tuje goste in podjetnike. Volk pravi, da smo si ime ustvarili tudi na poslovnem področju in ne samo s privlačno zunanjostjo paviljona.
Načrtujejo, da se bo v poslovnem središču skupaj predstavilo več kot 350 slovenskih podjetij, samo decembra se je v paviljonu odvilo 36 poslovnih in glasbeno-kulturnih dogodkov.
Tematske sklope, ki se odvijajo na Expu, je sicer že vnaprej pripravil organizator, večina paviljonov pa se je odločila svoje dogodke organizirati v skladu z določenim programom. Zdaj vstopajo v sklop kmetijstvo in prehrana, pred tem je bilo na vrsti zdravje in dobro počutje, še pred tem pa na primer digitalizacija.
Vsaka država na Expu ima tudi možnost praznovanja svojega nacionalnega dne. Slovenija se je odločila, da ga bo obeležila 8. februarja oziroma na Prešernov dan, zato so takrat organizirali 24-urno dogajanje, ki se je začelo s sprejemom za visoke goste, na glavnem trgu Al Wasl pa je potekala tudi slovesnost.
Al Wasl je sicer staro ime za Dubaj, dobesedno pa se prevaja kot “povezava”.
Na osrednjo slovesnost so bili povabljeni vsi Slovenci, ki živijo v Dubaju, pa tudi tisti, ki so bili tam iz turističnih razlogov.
Ena najmanjših ekip na Expu
V ožji ekipi, ki skrbi za vsakodnevno delovanje paviljona in poslovnega dela, je 16 ljudi, na lokaciji pa ima stalno predstavništvo tudi Slovenska turistična organizacija (STO). Skupaj s hostesami, varnostniki, čistilci, vzdrževalci zelene fasade in drugimi pa ekipa šteje med 55 in 60 ljudi. Kljub temu gre za eno manjših na Expu.
“Delo je naporno, nimamo delovnika ali vikenda. Včasih se tudi skregamo, ker smo cele dneve skupaj in imamo drug drugega dovolj. A hkrati je to za vse nas izjemna izkušnja in delamo pri tem, da bi od nje res čim več odnesli,” pove Volk, ki je v Dubaju že od junija lani.
Kljub temu da je generalni sekretar Slovenije za Expo vidno navdušen nad življenjem v Združenih arabskih emiratih, priznava, da je trajalo nekaj časa, da se je privadil na vročino. “Poleti sem mislil, da je hudo, potem pa je prišel oktober in smo videli, kaj je res hudo. Temperatura je bila ista, a pridružila se je še vlaga,” se Volk spomni prvih mesecev v Dubaju.
Njegov govor na otvoritveni slovesnosti je prav tako zaznamovala vročina. “Tablica, na kateri sem imel napisan govor, se je povsem zarosila, zato je nisem mogel odkleniti. Pripravljal sem se, da bom govoril iz glave, ampak bil je sam začetek, ko smo še vsi bili bolj … no, previdni,” se zasmeje.
Prihodnost slovenskega paviljona
Paviljon, ki nas je “od prve lopate pa do zadnjega kosa opreme” stal 11 milijonov evrov, bo tudi po koncu Expa ostal tu, kjer stoji zdaj.
Organizatorji načrtujejo, da bodo na območju Expa ustvarili “Distrikt 2020”, ki bo namenjen predvsem zagonskim podjetjem. Neuradno ga že zdaj imenujejo Silicijeva dolina Bližnjega vzhoda, saj bodo tukaj – takšni so vsaj načrti – iskali in razvijali prebojne rešitve.
“Tudi Slovenija se je odločila, da je najbolj smotrno ostati tukaj. Ker smo izvozno naravnana država, je za nas pomembno, da smo prisotni na čim več trgih, pa tudi, da izkoristimo vsako dano priložnost. In zagotovo je ta trg tako pomemben in perspektiven, da se nam izplača ostati. Delali bomo dolgoročno zgodbo,” se v prihodnost ob koncu zazre Volk.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!