Naslednji teden sestanek med predstavniki ZDA in Irana

ZDA se bodo prihodnji teden sestale z Iranom o morebitnem jedrskem sporazumu, je napovedal predsednik Donald Trump. "Morda bomo podpisali sporazum, ne vem. Po mojem mnenju to ni nujno. Imeli so vojno, se borili, zdaj se vračajo v svoj svet. Vseeno mi je, ali imam sporazum ali ne," je v Haagu po pisanju CNN dejal Trump.

Dodal je, da bo njegova administracija zahtevala enake zaveze, kot jih je zahtevala v pogajanjih z Iranom pred začetkom spopadov. Pri tem je ponovil, da sporazum ni potreben, saj da so ZDA uničile iranske jedrske zmogljivosti.

V spopadih z Izraelom med 13. in 25. junijem je bilo v Iranu ubitih najmanj 627 ljudi, je v sredo za iranske državne medije navedlo iransko ministrstvo za zdravje. Po njihovih navedbah je 86 odstotkov žrtev umrlo na kraju izraelskih napadov. V spopadih je bilo ranjenih še najmanj 4.870 ljudi.

Letalski promet v Izraelu se po navedbah tujih tiskovnih agencij normalizira, v torek zvečer so odprli letališče Ben Gurion v Tel Avivu. Medtem bo iranski zračni prostor ostal zaprt do četrtka do 12.30 po srednjeevropskem času.

Po besedah posebnega ameriškega odposlanca Steva Witkoffa so ZDA začele pogovore s Teheranom o trajnem mirovnem sporazumu.

V pogovoru za televizijo Fox News v torek zvečer je Witkoff pogovore opisal kot obetavne. "Že se pogovarjamo, ne le neposredno, ampak tudi prek sogovornikov," je dejal. Morebitni sporazum bi vključeval civilni jedrski program brez bogatenja urana na iranskem ozemlju, je dodal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.

Ameriški mediji so v torek poročali, da prve ocene vojaške obveščevalne agencije (DIA) kažejo, da ameriški napadi niso uničili iranskih podzemnih jedrskih objektov, temveč so jedrski program le zavrli "za nekaj mesecev".

Obrambni minister Pete Hegseth je ameriško operacijo označil za brezhibno in je na novinarski konferenci napadel uhajanje informacij, za katero pravi, da ima politični motiv.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio pa je dejal, da bodo ZDA sprožile preiskavo o uhajanju poročila DIA, in poudaril, da je bila vsebina poročila v medijih napačno predstavljena.

Ameriški predsednik Donald Trump je danes vztrajal, da so ameriški napadi na jedrske objekte v Iranu privedli do popolnega uničenja jedrskih zmogljivosti države in njegov jedrski program zavrli za desetletja. S tem je zavrnil dvome o uspehu napadov, kot to navaja zaupno obveščevalno poročilo, na katero se sklicujejo ameriški mediji.

"Bombe ne bodo izdelali še dolgo," je dejal Trump. Dodal je, da so napadi iranski jedrski program zavrli za "desetletja" in da se iransko-izraelsko premirje, ki ga je razglasil dan prej, odvija zelo dobro.

Iranske oblasti so danes odpravila tudi blokado dostopa do svetovnega spleta, ki so jo uvedle ob začetku izraelskega napada. "Dostop do interneta je normaliziran," je sporočilo ministrstvo za komuniciranje v Teheranu.

Oblasti so trdile, da je blokada interneta nujna zaradi zaščite pred napadi, a številni Iranci temu niso verjeli in so menili, da je šlo za poskus cenzure poročil o napadih.

V 12 dneh je bilo v Iranu po podatkih zdravstvenega ministrstva ubitih najmanj 610 civilistov, več kot 4.700 je bilo ranjenih. V Izraelu pa so povračilni napadi Irana po uradnih podatkih terjali 28 smrtnih žrtev.

Iranski parlament je danes izglasoval prekinitev sodelovanja z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA), poročanje iranskih medijev povzemajo tuje tiskovne agencije. Odločitev je za zdaj simbolična, saj jo morata potrditi še dva organa, svet varuhov in varnostni svet.

"IAEA, ki zavrača vsakršno obsodbo napadov na iranske jedrske zmogljivosti, je izgubila mednarodno kredibilnost," je dejal predsednik iranskega parlamenta Mohamad Bager Galibaf.

Pojasnil je, da bodo sodelovanje z agencijo prekinili, dokler ne bo zagotovljena varnost iranskih jedrskih zmogljivosti. Zatrdil je še, da bo Iran še hitreje nadaljeval "svoj miroljuben jedrski program".

Vodja IAEA Rafael Grossi je sicer pred tem pozval k novim pregledom iranskih jedrskih zmogljivosti. Neposredno po izraelskem napadu pa je Grossi opozoril, da zaradi nevarnosti sevanja jedrske zmogljivosti sploh ne bi smele biti tarča napadov.

Slovenija pozdravlja premirje med Iranom in Izraelom, je v torek na rednem polletnem zasedanju Varnostnega sveta ZN o izvajanju resolucije 2231, ki je podprla iranski jedrski sporazum iz leta 2015, dejal veleposlanik Samuel Žbogar. Ponovno je obžaloval odstop ZDA od sporazuma in iransko odstopanje od zavez iz njega.

Zasedanje potekalo, potem ko je predsednik ZDA Trump naznanil premirje med Izraelom in Iranom. Državi sta se od izraelskega napada na Iran 13. junija skoraj dva tedna obstreljevali.

Trump zdaj pričakuje, da se bo Iran pogajal z ZDA o svojem jedrskem programu. Leta 2018 je sicer enostransko umaknil ZDA iz sporazuma, ki so ga z Iranom sklenile stalne članice Varnostnega sveta in Nemčija.

Žbogar je sporazum iz leta 2015 označil za enega največjih dosežkov multilateralizma v zadnjem desetletju, ki je vzpostavil trden režim za celovito obravnavanje perečih vprašanj mednarodne varnosti.

Slovenija je letos od Malte prevzela vlogo moderatorja pri izvajanju resolucije 2231 iz leta 2015, kar med drugim pomeni, da je prevzela odgovornost za poročanje o napredku in izzivih za zagotavljanje izvajanja dogovorjenih ukrepov in druge podporne naloge.

Sredi letošnjega oktobra poteče veljavnost resolucije in do 18. oktobra ima Varnostni svet možnost, da sproži mehanizem avtomatične vrnitve vseh sankcij, ki so bile ukinjene z iranskim jedrskim sporazumom.

ZDA so to skušale doseči že leta 2020, vendar so druge podpisnice sporazuma temu nasprotovale skupaj z večino članic Varnostnega sveta ZN. Kaj se bo zgodilo do oktobra, trenutno ni jasno.

"To je verjetno zadnja redna seja Varnostnega sveta ZN o izvajanju sporazuma in resolucije 2231. Zdi se, da se eno obdobje končuje, in ni jasno, kaj bo prineslo obdobje, ki bo sledilo," je dejal Žbogar in opozoril na zadnje dogodke v regiji, ki povečujejo nepredvidljivost, in zato je pozval k diplomatski rešitvi.

"Dosledno smo obsodili nesprejemljivo neupoštevanje obveznosti Irana glede neširjenja jedrskega orožja. Slovenija ne dopušča širjenja jedrskega orožja. Vendar pa Slovenija tudi ne dopušča napadov na jedrsko infrastrukturo kjer koli na svetu. Pozdravljamo napoved prekinitve ognja, ki je pomemben korak k ponovni vzpostavitvi stabilnosti v regiji," je dejal Žbogar.

Predstavnika Francije in Velike Britanije sta izrazila pripravljenost na vrnitev sankcij proti Iranu, če ne bo dosežen nov dogovor o jedrskem programu. "Francija in partnerici iz skupine E3 (Nemčija, Velika Britanija) smo pripravljeni uporabiti vzvod hitrega uvajanja sankcij, če do poletja ne bo dosežen zadovoljiv dogovor," je opozoril veleposlanik Francije Jerome Bonnafont.

Predstavnik EU pri ZN Stavros Lambrinidis je prav tako spomnil, da Varnostni svet ZN čez štiri mesece ne bo več obravnaval iranskega jedrskega vprašanja na podlagi resolucije 2231, in pozval k nujni diplomatski rešitvi. "Trajna rešitev iranskega jedrskega vprašanja je mogoča le s sporazumom, doseženem s pogajanji, in ne z vojaškim ukrepanjem," je dejal.

Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija je ZDA in Izrael zaradi napadov na Iran obtožil kršenja ustanovne listine ZN in označil za velik udarec pogodbi o neširjenju jedrskega orožja (NPT). Napovedal je, da bo Rusija skupaj s Pakistanom in Kitajsko predlagala resolucijo za miroljubno rešitev iranskega jedrskega programa, ki bo upoštevala najnovejše dogodke.

Ameriška predstavnica Dorothy Shea je zatrdila, da so ZDA z natančnim napadom zmanjšale iransko sposobnost proizvodnje jedrskega orožja, pri čemer naj bi šlo za dejanje samoobrambe. "V tem ključnem trenutku moramo vsi pozvati Iran, naj spoštuje svoje mednarodne obveznosti," je dejala.

Iranski veleposlanik Amir Said Iravani je dejal, da oni niso začeli vojne in da bo Iran prenehal z zakonitim vojaškim odzivom, ko bo agresor Izrael prenehal z napadi. "Poskus prisiliti Iran v brezpogojno kapitulacijo in odpoved miroljubnemu jedrskemu programu, je spodletel. Diplomacija je edina pot za rešitev nepotrebne krize glede programa," je dejal.

Izraelski veleposlanik Dani Danon pa je povedal, da so Izraelci miroljuben narod, saj trikrat na dan molijo za mir, vendar se bodo odzvali na vsako grožnjo. Zagotovil je, da so ukrepali, ker je Iran v skritih objektih pripravljal ključne sestavine za jedrsko bombo.

New York Times, Washington Post in CNN so poročali, da prve ocene obveščevalcev kažejo, da bombardiranje ni uničilo iranskih podzemnih jedrskih objektov. Mediji se sklicujejo na uradnike, ki so seznanjeni s poročilom vojaške obveščevalne službe (DIA).

Ameriški predsednik Donald Trump je po napadih trdil, da so bili jedrski objekti v Isfahanu, Natancu in Fordu povsem uničeni, iranskemu jedrskemu programu pa so zadali smrtni udarec.

V današnji objavi na svojem družbenem omrežju Truth Social je poročanje medijev označil za lažno novico, s katero želijo izničiti "najuspešnejše vojaške napade v zgodovini". Ponovno je zatrdil, da so iranske jedrske zmogljivosti uničene.

Tudi tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je na omrežju X napadla verodostojnost CNN, ki je o tem prvi poročal, ter obveščevalno oceno označila za napačno ter namenjeno ponižanju predsednika Trumpa in diskreditaciji vojaških pilotov, ki so izvedli misijo.

Dodala je, da je poročilo medijem izdal uradnik nizkega ranga. Ni pa pojasnila, zakaj bi bilo napačno poročilo označeno kot strogo zaupno.

Poročilo DIA navaja, da so bili uničeni le vhodi v objekt v Fordu globoko pod zemljo, medtem ko so podzemne strukture ostale nedotaknjene. Poročilo na petih straneh navaja tudi, da je Iran že pred napadi preselil zaloge obogatenega urana na druge lokacije.

CNN je navedel, da je napad iranski jedrski program zavrl največ za nekaj mesecev, New York Times pa je ocenil, da je gre za manj kot šest mesecev.

Iranska vlada je v torek sporočila, da je sprejela potrebne ukrepe za zagotovitev nadaljevanja svojega jedrskega programa, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

"Načrti za ponovni zagon so bili pripravljeni vnaprej, naša strategija pa je zagotoviti, da proizvodnja in storitve ne bodo motene," je v izjavi, ki jo je predvajala državna televizija, dejal vodja Iranske organizacije za jedrsko energijo Mohamed Eslami.

Svetovalec iranskega vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja je medtem dejal, da ima njegova država še vedno zaloge obogatenega urana in da igre še ni konec, poroča AFP.