Vrhovno sodišče ZDA je v ponedeljek z osmimi glasovi proti enemu odločilo, da lahko zvezna vlada zapira nezakonite priseljence za nedoločen čas brez možnosti zaslišanja za izpust po plačilu varščine, medtem ko čakajo na odločitev o izgonu. S tem se je strinjala tudi vlada predsednika ZDA Josepha Bidna.
Vrhovno sodišče ZDA je odločalo o primeru mehiškega državljana Antonia Arteage Martineza, ki je doslej večkrat nezakonito prestopil mejo z ZDA, kjer živi in si je ustvaril družino. Nazadnje je nezakonito vstopil leta 2012 in živel v ZDA do leta 2018, pričakoval rojstvo otroka, ko so ponj prišli agenti zvezne vlade in ga zaprli.
Od takrat je za zapahi in se po pravni poti bori proti izgonu iz ZDA. Trdi, da ga bodo doma pokončali člani ulične tolpe. Od sodišča zahteva, da ga izpusti, saj ne bo pobegnil nikamor iz ZDA in ni nevaren za skupnost.
Na prizivnem sodišču, ki je odločilo, da imajo tudi tujci pravico do zaslišanja pred sodnikom po pol leta zapora v centru za pridržanje, je zmagal, vendar pa se je vlada Josepha Bidna pritožila. Doslej vlada ni zbrala dovolj dokaznega materiala, da bi sodišče prepričala, da je zaprta oseba nevarna za okolico ali da namerava pobegniti. Vrhovno sodišče je pritegnilo vladi.
Mnenje večine je napisala liberalna sodnica Sonia Sotomayor, ki je ugotovila, da zvezni zakon o priseljevanju in naturalizaciji ne obvezuje vlade, da zaprtim po šestih mesecih omogoči zaslišanje na sodišču.
Liberalni sodnik Stephen Breyer je bil osamljen v mnenju, da je zaslišanje o izpustu po plačilu varščine po šestih mesecih razumna zahteva glede na odločitev vrhovnega sodišča ZDA iz leta 2001.
Odločitev vrhovnega sodišča se ni dotaknila vprašanja ustavnosti takšnega početja, zato je pričakovati nove tožbe na tej podlagi.
S šestimi glasovi proti trem pa je vrhovno sodišče sklenilo, da zvezni sodniki nimajo pooblastil, da vladi ukažejo, naj po 180 dneh izpusti iz zapora priseljence, če jim v tem času ni bila sposobna omogočiti zaslišanja pred sodiščem.
Konservativno vrhovno sodišče ZDA je s tem razveljavilo odločitev liberalnega prizivnega sodišča iz San Francisca. Sotomayor je v mnenju liberalne manjšine zapisala, da bo ta odločitev privedla do še večjih sodnih zaostankov, saj bo moral vsak posameznik vložiti tožbo zase.
Naslednji sveženj odločitev vrhovnega sodišča ZDA bo objavljen v sredo, sicer pa namerava počistiti svojo mizo do začetka sodnih počitnic v juliju.
Do konca junija bo vrhovno sodišče objavilo odločitve, ki zadevajo pravico do orožja, podnebne spremembe, verske svoboščine in odločitev o pravici do splava.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje