Srbski fotofiniš: Vučić se dobro zaveda, da se mu lahko zgodi madžarski scenarij

Podobno kot aprila na Madžarskem so tudi nedeljske predčasne parlamentarne volitve v Srbiji usodne za prihodnost države, ki je postala ujetnica moči, skoncentrirane okoli nekdanjega predsednika države Aleksandra Vučića in Srbske napredne stranke (SNS), ki jo je dolga leta vodil. Vučić in padli madžarski avtokrat Viktor Orbán sta bila znana po svojem prijateljstvu in vzajemni podpori, zato smo skupaj z novinarjem Józsefom Makaijem, ki obe državi in sistema pozna od blizu, in profesorjem mednarodnih odnosov Farisom Kočanom pogledali, kje so podobnosti in razlike ne le med avtokratskima voditeljema in državno ureditvijo, temveč tudi med študentskim gibanjem in aprilskim Orbánovim izzivalcem, danes madžarskim predsednikom vlade Pétrom Magyarjem. Zakaj je, v primerjavi z Madžarsko, v Srbiji le nekaj dni pred volilnim dnem izid še vedno zelo negotov in zakaj bodo ljudje ne glede na to, kdo bo zmagovalec volitev, odšli na ulice.
V minulih šestnajstih letih neprekinjene vladavine, ki se je končala aprila letos s porazom madžarskega avtokrata Viktorja Orbána, je ta ustvaril, kot so opozarjali mnogi, državno mafijo, na vrhu katere je odločal o vsem in v zameno za privilegije in brezsramno bogatenje v družinsko-strankarskem klanu zahteval brezpogojno zvestobo. Podobno v Srbiji Aleksandar Vučić, ki je v štirinajstih letih prehodil pot od podpredsednika vlade, premierja do v zadnjih devetih letih predsednika države ter bil hkrati dolga leta predsednik Srbske napredne stranke (SNS), v državi odloča o vsem.
Njegov krog je preko različnih poslov z državo bogatel, medtem ko petina prebivalstva tolče revščino, zaposlitev v javnem sektorju in državnih podjetjih pa, po številnih pričevanjih, brez strankarske zvestobe ni mogoča. Zato je Študentska lista podobno, kot je Orbánov izzivalec Péter Magyar volivke in volivke nagovarjal s sloganom "Zdaj ali nikoli", nedeljsko odločanje pripeljala na raven referendumskega odločanja: "Srbija ali mafija!"
Zaradi podreditve družbenih podsistemov, vključno z mediji, vladajočim interesom, so se tako Magyar kot študenti lotili nagovarjanja volivcev na podoben način: s svojimi sporočili so močno prisotni na družbenih omrežjih, hkrati pa hodijo po državi in poskušajo na tak način s svojimi sporočili in željo po spremembi oblasti in režima priti tudi do prebivalcev najmanjših krajev.
Model: Obraz kampanje en človek ali celotna lista
"S pomembnima razlikama. Orbánov izzivalec je celotno kampanjo nosil sam. Bil je glavni in edini obraz kampanje, medtem ko študenti to breme nosijo skupaj, in to na podoben način kot Magyar, zelo organizirano in dosledno ves čas. Pri tem so, glede na to, da za sabo nimajo države in njene mašinerije kot SNS, temveč vse delajo prostovoljno, zelo uspešni," ocenjuje madžarski novinar József Makai, ki dobro pozna delovanje obeh političnih sistemov, saj tudi po odhodu iz Srbije v začetku 90. let prejšnjega stoletja ves čas kot novinar spremlja politično dogajanje v tej državi.
Pri tem opozarja na pomembno razliko v volilnih sistemih držav. Na Madžarskem je zaradi 106 volilnih okrajev Magyar moral zagotoviti prav toliko verodostojnih kandidatov, ki so vodili 106 majhnih kampanj, medtem ko Študentska lista vodi enotno, nacionalno kampanjo. Je pa pri obeh zaznati podoben fenomen: "Če je bilo na Madžarskem jasno, da so podporniki Magyara in njegove stranke Tisza pripravljeni voliti kogarkoli, samo da bo Orbán poražen, sem tudi iz razgovorov z nekaj kandidati na Študentski listi razumel, da ljudi, s katerimi se srečujejo, ne zanima njihov program. Enostavno želijo le izraziti svojo podporo."
Nervoza politikov in vseprisotnost policije
"Ljudje se odločajo zgolj med dvema opcijama, zato se kaj lahko tistim strankam, ki kandidirajo ob Študentski listi in listi Aleksandar Vučić - Združena Srbija zgodi, da jih bodo volivci enako kot na Madžarskem kaznovali z izpadom iz parlamenta," meni politolog, strokovnjak za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede dr. Faris Kočan. In dodaja, da je iz dosedanje kampanje vladajoče SNS jasno, da so zelo nervozni. "Dejstvo, da je Vučić vseprisoten v kampanji, da vršilka dolžnosti predsednika republike ter predsednica parlamenta Ana Brnabić postaja tudi retorično vse bolj agresivna in da je policija množično prisotna ob shodih in zbiranjih, kaže, da niso več tako zelo prepričani, da imajo vajeti v svojih rokah. Vučić se še kako zaveda, da se mu lahko zgodi madžarski scenarij."

Primerjajoč kampanjo obeh avtokratov, Makai ocenjuje, da ima Vučić v primerjavi z madžarskim prijateljem nekaj prednosti. "Videl je Orbánov padec in je očitno razumel, da se to lahko zgodi tudi njemu. Hkrati se iz njegovih reakcij zdi, da premore še nekaj preživetvenega instinkta, in se ni, tako kot madžarski avtokrat, samozaverovan v zmago, povsem sprostil, polenil ter prepustil kampanje, ki je bila na Madžarskem povsem zgrešena, drugim. Madžarski avtokrat je bil ob koncu kampanje tudi že vidno utrujen od bojevanj zadnjih šestnajst let. Vučić nasprotno še vedno uživa, ko maha iz vlaka ali avtomobila ljudem, ki jih ni ob progi oziroma cesti," nakaže na absurdne srbske situacije, v katerih so Vučića že večkrat ujeli.
Pester nabor volilnih prevar
Vučićeva prednost oziroma manevrski prostor, kot ga vidi madžarski novinar, je tudi v možnostih prevar oziroma manipulacij v volilnem procesu. "Na Madžarskem je volilni imenik urejen, tudi v volilnem procesu do večjih nepravilnosti ne more priti, medtem ko so v Srbiji vedno težave z neurejenim volilnim imenikom. Slišimo pričevanja o tem, da naj bi glasovali pokojniki. Ljudje so primorani, da ne bi izgubili služb in drugih privilegijev, fotografirati svojo glasovnico. Skratka. Neizmerno je možnosti volilnih goljufij in manipulacij."
Prav tako ne smemo pozabiti, da Vučić še zmeraj lahko računa na diasporo, ki je vedno bolj radikalizirana od domačega volilnega telesa. Še vedno lahko računa na Milorada Dodika in glasove iz Republike Srbske, na Srbsko listo na Kosovu. Pomemben element pri glasovanju bo tudi homogenizacija srbstva kot takega, ki smo mu bili priča ob smrti vojnih zločincev Ratka Mladića in Biljane Plavšić, opozarja Kočan. Nasprotno Orbán z glasovi iz diaspore nikoli ni pridobil več kot enega poslanskega sedeža.
Hkrati oba sogovornika ocenjujeta kot pozitivno, da je študentom uspelo v gibanju ohraniti svoje vrstnike iz Sandžaka, in s tem enotnost bošnjaško - albanske in srbske skupnosti v tem delu države.

"Catch all" lista in kasnejša razhajanja
Ena od podobnosti med madžarsko in srbsko opozicijsko zgodbo je tudi v pridobivanju volivcev; Magyar je uspel sebi v podporo pridobiti tako liberalce kot konservativno usmerjene in desničarje tudi s tem, da se v kampanji ni opredeljeval do družbeno občutljivih tem. Taktiko "catch all" so ubrali tudi študenti, saj da jim drugo ni preostalo, če želijo z oblasti spraviti Vučića, meni Kočan.
"Želijo biti čim bolj vključujoči in ne izključujejo niti četniških, ruskih, kosovskih simbolov, da se ne bi komu zamerili, hkrati pa ni nikjer videti zastave EU. A v primeru zmage se jim to lahko maščuje, saj se bodo morali opredeliti tudi do teh pomembnih in občutljivih tem in takrat se jim lahko zgodi, da bodo razpadli na več frakcij." Tako Kočan, ki dodaja, da tudi zato nekateri analitiki opozarjajo, da bi bilo v primeru Vučićevega poraza zanj bolje, da bi oblast predal mirno, brez izgredov, saj bi se na ta način, zlasti ob razhajanjih v pogledih študentske liste med vladanjem, bistveno lažje vrnil. "Tako bi Vučić ravnal, če bi bil racionalen politik, a žal ni tak in si bo, če bo treba, poskušal zmago izboriti tudi z nasiljem, že med samim volilnim dnem."
Po drugi strani oba sogovornika poudarjata, da je značilnost prebivalstva v tem delu Evrope potreba po močnem vodji, zato bi se lahko marsikdo - tudi zato, ker EU Vučića še vedno predstavlja kot faktor stabilnosti, čeprav to ni - odločil dati glas njemu, saj se študente pogosto prikazuje kot anarhiste.
"Mnogo je dejavnikov, ki bodo vplivali na izid glasovanja, zato bomo priča fotofinišu. Možnosti, da zmaga ena ali druga stran, so zelo izenačene," pravi Kočan. Temu pritrjuje tudi Makai, ki poudarja, da bo vsaka stran po zaprtju volišč najverjetneje čim prej poskušala razglasiti zmago. "Mislim, da nobena stran ne bo zlahka sprejela poraza in da bo najverjetneje prišlo do upora. Na ulicah," zaključuje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje