Dolga, srdita in smrtonosna bitka za Bahmut je bila minuli konec tedna znova v središču pozornosti. Ruski predsednik Vladimir Putin je za osvojitev mesta čestital tako plačancem podjetja Wagner kot ruski vojski; da je Bahmut padel, pa je bilo sprva razumeti tudi ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega … Kaj padec Bahmuta pomeni za vojno v Ukrajini? Simbol česa je Bahmut? In kakšne so obeti za težko pričakovano ukrajinsko protiofenzivo? Pogovarjali smo se s strokovnjakoma.
Jevgenij Prigožin, vodja podjetja Wagner, katerega plačanci se borijo (tudi) v Ukrajini, je minuli konec tedna sporočil, da so v Bahmutu opravili svoje delo ter da bodo njegove sile območje zapustile v nekaj dneh, pred tem pa bodo predale položaje ruskemu ministrstvu za obrambo. “Zavzeli smo vse ozemlje, za katerega smo obljubili, da ga bomo, vse do zadnjega centimetra,” je dejal Prigožin po navedbah tiskovne agencije Reuters.
Da je mesto pod ruskim nadzorom, so sporočili tudi iz Moskve. Ruski predsednik Vladimir Putin je namreč ruski vojski in plačancem podjetja Wagner, ki se borijo v Bahmutu, čestital za dokončno osvojitev mesta, ki mu v Rusiji pravijo Artemovsk. Zmaga v Bahmutu bi za ruske sile pomenila prvo veliko zmago na bojiščih v Ukrajini v slabem letu dni.
Ukrajinska stran medtem vztraja, da boji še niso zaključeni. Ukrajina, ki si prizadeva mesto obkoliti, je tako danes navedla, da njene sile še naprej napredujejo na obrobjih mesta, čeprav da so njihovi premiki manj “intenzivni”, Rusija pa na območje vodi okrepitve, navaja Reuters.
Precejšnja zmeda je sicer nastala v nedeljo, ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v Hirošimi na vrhu skupine držav G7 v odgovoru na novinarsko vprašanje komentiral, da Bahmut “ostaja le še v naših srcih”. Potem ko je svet obkrožila novica, da je Zelenski potrdil padec Bahmuta, pa se je oglasil njegov tiskovni predstavnik in sporočil, da se je odgovor ukrajinskega predsednika nanašal na drug del novinarskega vprašanja in da je Zelenski padec Bahmuta pravzaprav zanikal.
Bitka za Bahmut velja za najsrditejšo v času ruske invazije na Ukrajino, ki traja dobro leto dni. Mesto je bilo nekdaj dom 70.000 prebivalcem, zdaj pa je, kot je razvidno iz fotografij, skoraj povsem porušeno. Zelenski je minuli konec tedna uničenje v Bahmutu primerjal z uničenjem v Hirošimi, kamor so ZDA med drugo svetovno vojno odvrgle jedrsko bombo.
“Verjetno je težko priznati poraz na nekem območju, zato verjamem, da Ukrajina tega še ne bo storila,” je v pogovoru z N1 ocenila dr. Maja Garb, izredna profesorica z Obramboslovnega raziskovalnega centra na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. “Bahmut ni edini simbol vojne v Ukrajini, a je v zadnjem času res postal simbol tega obdobja, simbol tega, da Rusija še kar napreduje.”
Ob tem, ko vzporedno z boji na bojiščih ruska in ukrajinska stran bijeta tudi t. i. vojno informacij, je dr. Garb skeptična do pojasnil tiskovnega predstavnika ukrajinskega predsednika, ki je, kot že rečeno, po izjavah Zelenskega pojasnjeval, da se je zgodil nesporazum ter da je Zelenski komentiral trditev, da so Rusi zavzeli Bahmut in ni odgovarjal na vprašanje, ali je mesto še pod nadzorom Ukrajine.
“Že dolgo časa nazaj smo vsi pričakovali, da bo verjetno Rusiji uspelo osvojiti Bahmut,” pa je za N1 povedal Dobran Božič, vojaški svetovalec ministra za obrambo in nekdanji načelnik generalštaba slovenske vojske. Medtem ko Zahod Bahmut označuje za strateško neključnega, je po njegovih besedah za Rusijo pomembno, da se z osvojitvijo mesta lahko pohvali. Bahmut je sicer tudi cestno križišče in predstavlja možnost za ruski naskok proti zahodu oziroma celotni regiji Doneck. A glede na to, da je Rusiji spodletel načrt, ki je predvideval hitro in učinkovito “posebno vojaško operacijo”, je Božič ocenil, da je Bahmut “daleč od tega, da bi bil pomemben za veliko sliko.”
Koliko življenj je vzela bitka za Bahmut, uradno ni znano, a številke nakazujejo, da je bilo samo na ruski strani več deset tisoč mrtvih oziroma ranjenih. Izgube človeških življenj so bile tudi na ukrajinski strani ogromne, vendar so bili Ukrajinci, tako Božič, tudi uspešni. Dosegli so, da je Rusija na območje pošiljala svoje sile, kar pa je za seboj potegnilo oslabitve na drugih položajih, po drugi strani pa so dobili tudi priložnost, da se – pred pričakovano veliko protiofenzivo – usposablja za rokovanje s sodobnim orožjem, ki ga je poslal Zahod.
Kakšen je bil dejanski strateški pomen Bahmuta za vojno v Ukrajini oziroma ali so imele izgube na ukrajinski strani “smisel”, pa bo po Božičevih besedah pokazala šele zgodovina.
“Wagner je vendarle zasebno vojaško podjetje”
Ker so v bitki za Bahmut ključno vlogo odigrali plačanci podjetja Wagner, so za razumevanje razmer na tem bojišču vsekakor relevantna tudi odmevna trenja med plačanci oziroma njihovim šefom Jevgenijem Prigožinom in vrhom ruske vojske. Spomnimo: Prigožin v preteklih tednih – med drugim zaradi pomanjkanja streliva – ni skoparil s kritikami na račun ruskega obrambnega ministra Sergeja Šojguja in poveljnika generalštaba ruske vojske Valerija Gerasimova.
“Ne glede na to, da Wagner izgleda kot nekakšna ruska sila, je vendarle zasebno vojaško podjetje. Če nima podpore in financ, se bo obnašalo, kot da pogodba ni izpolnjena,” je Prigožinove kritike v kontekst umestila dr. Maja Garb. Tudi to, da Prigožin ni kritiziral Putina, je po njenih besedah pričakovano, saj je Rusija tista, ki Wagner plačuje.
Dobran Božič, ki Prigožinove ostre obtožne razume kot poskus zavajanja oziroma psihološke vojne, je še ocenil, da se bodo ruski plačanci še naprej borili na bojiščih v Ukrajini. Glede na navedbe Prigožina se bodo wagnerjevci zdaj umaknili v zaledje, kjer navadno sledi konsolidacija, počitek in ponovno opremljanje, potem pa jih bodo najverjetneje znova uporabili na glavni smeri bojevanja.
Kaj pa težko pričakovana ukrajinska protiofenziva?
V Ukrajini se že dalj časa pričakuje tudi obsežna protiofenziva ukrajinskih sil. Pred nekaj več kot desetimi dnevi je Zelenski komentiral, da bodo s protiofenzivo še počakali, da se izognejo visokemu številu žrtev.
“Kdaj in kje bo ofenziva, je danes gotovo ena od bolj varovanih skrivnosti,” je komentiral Dobran Božič in opozoril, da lahko neizpolnjena pričakovanja glede ofenzive na ruski strani vodijo v padec morale.
“Seveda si Ukrajina želi zavzeti nazaj območje, ki je pod ruskim nadzorom. Vendar je to veliko območje; prav tako ga je težje osvajati, če so že vzpostavljene nove upravne institucije,” pa je opozorila dr. Maja Garb. In dodala: “Če se bo zgodila ofenziva, ki bo namenjena temu, da se v relativno kratkem času vse to ozemlje osvoji nazaj, bo to res ofenziva z ogromno silami, z zelo težko oborožitvijo.”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje