Kdo je Jevgenij Prigožin in kakšen vpliv ima v Rusiji? Bi res lahko zamenjal predsednika Vladimirja Putina? O šefu zloglasne Skupine Wagner, ki pošilja plačance na bojišča v Ukrajini, za CNN piše prejemnica Pulitzerjeve nagrade Candace Rondeaux, sicer tudi predavateljica in avtorica nastajajoče knjige o Wagnerju.
Od začetka ruske invazije na Ukrajino pred letom dni je zasebno vojaško podjetje Skupina Wagner pogosto v prvih bojnih linijah. Prav tako ostaja ena od najmočnejših sil na bojišču, medtem pa se Wagnerjev šef Jevgenij Prigožin, nekdanji zapornik in samooklicani financer ruskih paramilitarnih enot, omenja kot morebitni rival ruskega predsednika Vladimirja Putina oziroma tarča atentata.
Skupina Wagner in Prigožin plačujeta visoko ceno za zvestobo Putinu in bogatim ruskim elitam, ki pomagajo financirati paramilitarne enote.
Ob vsem špekulativnem hiperventiliranju o Prigožinovem vzponu na oblast pa ostaja neodgovorjenih več pomembnih vprašanj.
Kako to, da se država, kot je Rusija – s svojo vrhunsko vojsko in jedrsko oborožitvijo – zanaša na zasebno vojsko milijarderja, ki pravzaprav nima izkušenj z bojišč? Bi lahko Prigožin dejansko uporabil Skupino Wagner, da bi se povzpel na vladni položaj ali pa da bi celo nadomestil Putina? In kar je najpomembnejše za globalno varnost: kako bi lahko Skupina Wagner vplivala na prihodnost pogajanj med Rusijo in Ukrajino?
Odgovori na ta vprašanja imajo resne posledice za potek Putinove vojne – in za prihodnost odnosov med Rusijo, ZDA in Natom.
To so vprašanja, ki jih je ekipa raziskovalcev, ki jo vodim na New American University – Arizona State University, raziskovala v zadnjih petih letih. Medtem ko smo odkrivali prikrite Wagnerjeve operacije in Prigožinova podjetja, ki delujejo v sivi coni, smo ugotovili, da prav tako kot Prigožin potrebuje Putina, tudi Putin potrebuje Prigožina – vsaj za zdaj.
Odnos med Putinom in Prigožinom
Prigožin in Putin se poznata že skoraj tri desetletja, prav njun odnos pa je tisti, ki je Prigožinu pomagal zgraditi blagovno znamko Skupine Wagner. Oba prihajata iz Sankt Peterburga. Njuna socialna kroga sta se začela prepletati po tem, ko se je Prigožin vrnil v mesto leta 1990. Pred tem je, kot je razvidno iz dokumentov ruskega sodišča in medijskih poročil, devet let preživel v zaporu zaradi ropa in napada.
Istega leta se je Putin, takrat še vedno aktivni rezervist [obveščevalne službe, op. a.] KGB, začel udejstvovati v lokalni politiki mesta. Leta 1991 mu je zdaj že pokojni župan Anatolij Sobčak zaupal, da bdi nad mestno industrijo iger na srečo in še nekaj drugimi občinskimi projekti. V tistem času je Prigožin že vzpostavil posel s stojnicami, na katerih so prodajali hot doge, ob pomoči nekdanjega sošolca Borisa Spektorja pa je prav tako že vstopil v svet casino poslovalnic v mestu.
Od takrat je Prigožinova zvezda vzhajala skupaj s Putinovo, čeprav je Prigožin pogosto deloval v senci.
Prigožin, ki je po svetu znan kot Putinov chef, saj je v preteklosti v Kremlju zagotavljal storitve cateringa, je že leta pod drobnogledom ameriške vlade. Jezo te svetovne velesile si je med drugim prislužil s priznanjem, da se je leta 2016 vmešaval v ameriške predsedniške volitve.
Zaradi omenjenih in drugih vzrokov bo to, kako bodo ZDA in zaveznice ravnale z Wagnerjevo skupino in Prigožinom, nedvomno zaznamovalo Natov odziv na ruski vojaški avanturizem še dolgo v prihodnosti, s tem pa tudi globalno ureditev. Čeprav ni verjetno, da bosta Putin in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski kmalu dosegla dogovor o miru, se zdi mogoče, da bodo Wagnerjev nejasen pravni status in vezi s Kremljem sčasoma postali dejavnik v pogajanjih.
Nacionalni varnostni svet administracije Joeja Bidna je ocenil, da je Prigožin mesečno zapravil 100 milijonov dolarjev (skoraj 94 milijonov evrov), da je na prve bojne linije v Ukrajini spravil 50.000 borcev; od tega znatno število zapornikov, ki so jih rekrutirali med prestajanjem kazni. Zaradi tega si nekateri kongresniki prizadevajo za sprejem zakonodaje, ki bo zaostrila obstoječe sankcije in bi Skupino Wagner označila za tujo teroristično organizacijo – s tem korakom bi Prigožina izenačili z nekdanjim voditeljem Al Kaide Osamo bin Ladnom.
A če bo Prigožinu uspelo vnovčiti svoje mreže za mobilizacijo borcev, ki bodo odpotovali na fronto v Ukrajini, bo za Putina še naprej koristen.
Vzhod Prigožinove zvezde
Čeprav je malo verjetno, da bi Prigožin nadomestil Putina – oligarh tudi zanika, da bi imel politične ambicije –, obstaja realna možnost, da bi Putin lahko Prigožina nagradil z visokim položajem v vladi. Ruski predsednik je v svoji dolgoletni zgodovini namreč razdelil veliko vladnih služb potencialnim izzivalcem, ki jih je želel odriniti na stranski tir ali jih nadzorovati, svoj kabinet pa je napolnil z veterani iz varnostnih agencij.
A višje kot se bo Prigožin povzpel, večji bo njegov morebitni padec. Nedavno je bilo opaziti znake, da je Kremelj pristrigel Prigožinove peruti, ko so mu ukazali, naj preneha javno kritizirati rusko ministrstvo za obrambo, in menda zaustavili njegovo kampanjo novačenja borcev po ruskih zaporih. Ob tem so se pojavila tudi poročila, da je Kremelj državnim medijem ukazal, naj prenehajo omenjati Prigožinovo ime ali ime Wagnerja. To sicer ruski uradniki zanikajo.
Glede na Prigožinovo nedavno politično šopirjenje – vključno s pozivom Zelenskemu na dvoboj –, oligarh gotovo razume, da več časa, kot preživi pod žarometi, in več zmag, ki jih zabeleži Wagner, pomeni, da ga bo Putin težje odrinil. Pravzaprav bi zdaj lahko že bilo nemogoče Prigožina in status Wagnerja izključiti iz prihodnjega razvoja vojne in stabilnosti v Evropi.
Ne glede na to, kakšen položaj ima Prigožin; ko pridobi več moči, pridobi tudi vpliv, ki ga ima med vse bolj militantno frakcijo ultranacionalistov. To pa je zelo slaba novica za Zelenskega, milijone ukrajinskih državljanov in svet.
Wagnerjev globalni vpliv
Kaj moramo torej storiti? Medtem ko to, da je Bidnova administracija nedavno Wagner označila za transnacionalno kriminalno organizacijo, opogumlja ZDA in zaveznike, naj bolj preganjajo Prigožinove mreže, še vedno obstaja veliko praktičnih pasti. Glavno med njimi predstavlja skepticizem, ki so ga ZDA že deležne od afriških držav, ki se strinjajo z Rusijo in Wagnerjem.
Poleg tega je tu še težava navideznih zaveznikov ZDA, denimo Združenih arabskih emiratov (ZAE), ki so tiho podpirali Rusijo na območjih, kot sta Libija in Sudan. V inšpekcijskem poročilu je leta 2020 Pentagon navedel indikacije, da ZAE morda finančno podpirajo Skupino Wagner.
Oblasti v ZAE te povezave zanikajo. A kot smo obsežno dokumentirali, je Skupina Wagner v Libiji uporabljala rusko orožje, ki ga financirajo ZAE (naši zaključki ne prinašajo neposrednih dokazov o domnevnih finančnih vezeh ZAE s Skupino Wagner, predstavljajo pa dodatek vedno več dokazom o podpori ZAE nezakonitim dejavnostim, ki so povezane s plačanci).
Kjerkoli je Skupina Wagner prisotna, njene operacije predpostavljajo vojaško-tehnični dogovori med Rusijo in državo gostiteljico. Za vse transakcije skrbi zapletena mreža navideznih podjetij, ki so povezana s Prigožinom. Ti dogovori pogosto vključujejo prodajo orožja in vojaških storitev, ki jih države globalnega Juga kupijo od Rusije v zameno za pravice do uporabe rudnikov ali deleže v produkciji nafte in plina.
Vse to ni vodilo le do tega, da je neizmerno obogatel Prigožin, temveč so obogatele tudi avtoritarne kleptokracije po svetu.
S Prigožinom in Skupino Wagner se je treba ukvarjati na dolgi rok. Rešitve ne bodo preproste in dalj časa bo trajalo, da se Skupino Wagner pripelje pred roko pravice. A neukrepanje ni več ena od možnosti.
Avtorica mnenjskega prispevka, objavljenega na CNN: Candace Rondeaux
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje