Vodja evropske mejne agencije Frontex Fabrice Leggeri je zaradi resnih očitkov o nepravilnostih odstopil. Domnevne kršitve, vključno z neustreznim ravnanjem s prebežniki in Leggerijevimi podrejenimi, je pod drobnogled vzel Evropski urad za boj proti goljufijam.
Direktor Evropske mejne agencije Frontex Fabrice Leggeri je ponudil odstop, ki ga je že sprejel upravni odbor Frontexa. Odstop Leggerija, ki je Frontex vodil od leta 2015, sledi večletnim obtožbam na račun neustreznega ravnanja agencije s prebežniki oziroma kršitev njihovih pravic ter nepravilnosti pri porabi denarja. Frontexov upravni odbor je ob sprejetju direktorjevega odstopa sklenil še, da bo vodenje agencije prevzela Leggerijeva namestnica Aija Kalnaja. Člani odbora so menili, da mora biti obdobje nadomeščanja čim krajše in da je treba čim prej imenovati začasnega izvršnega direktorja, najkasneje na junijski seji upravnega odbora.
Francoz je ponudil odstop “po preiskavi o svojem vodenju agencije s strani Olafa [Evropskega urada za boj proti goljufijam]”, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal neimenovani francoski vir.
Frontex je bil že dlje časa tarča kritik zaradi nezakonitega zavračanja beguncev in migrantov v Sredozemlju, med kritiki Frontexovega dela pa je bil tudi Evropski parlament. Pri tem naj bi vodilni predstavniki agencije namerno prikrili dejstvo, da so grški mejni policisti begunce vračali na odprto morje. Zavračanje ljudi, ki iščejo zaščito, je po mednarodnem pravu nezakonito.
A ob kritikah zaradi nezakonitega vračanja migrantov so bili za Leggerija osebno bolj zaskrbljujoči očitki o domnevnih nepravilnostih pri porabi denarja ter o slabem ravnanju s podrejenimi, kar je med drugim ugotovilo poročilo Olafa. Po navedbah tiskovne agencije Reuters so države EU Frontexu zagotovile dodaten denar in pristojnosti ob tem, ko je leta 2015 več kot milijon beguncev iz Sirije vstopilo na ozemlje Unije.
Nemška javna televizija ZDF, francoski časnik Le Monde in neprofitna skupina Corporate Europe Observatory, ki razkriva posledice korporativnega lobiranja na oblikovanje politik EU, so pred časom razkrili dokumente, ki naj bi dokazovali, da so skušali na delo Frontexa vplivati številni obrambni in tehnološki lobisti, in to v nasprotju s pravili EU o preglednosti in lobiranju.
Do agencije je bila nedavno kritična tudi evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson, ki je Frontexu očitala počasnost pri pojasnjevanju očitkov glede delovanja agencije. Izrazila je prepričanje, da je odgovornost direktorja Leggerija, da spravi agencijo v red.
Upravni odbor Frontexa, ki je odločal o Leggerijevi usodi, sestavljajo predstavniki vodij mejnih organov v 26 državah članicah EU, ki jih zavezujejo določbe o schengenskem območju, in dva člana Evropske komisije. Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica, ki niso države članice EU, so pa pridružene schengenske države, imajo prav tako predstavnike v upravnem odboru, vendar imajo omejene glasovalne pravice. Slovenijo v upravnem odboru zastopa Marko Gašperlin.
Pri Evropski komisiji so poudarili, da ima Frontex izjemno pomembno nalogo, da pomaga državam članicam pri varovanju zunanjih meja EU in pri tem spoštuje temeljne pravice.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!