Največja južnoameriška država, Brazilija, bo dobila novega (starega) predsednika. Skladno z rezultati v drugem krogu volitev se bo na oblast vrnil Luiz Inácio Lula da Silva, ki je Brazilijo že vodil med letoma 2003 in 2010. Novice so se med drugimi razveselili okoljevarstveniki, saj je bilo uničevanje amazonskega gozda pod Bolsonarom še posebej intenzivno. Bolsonaro medtem poraza še ni priznal, kar vzbuja vsaj nekaj skrbi, saj je bil izid volitev zelo tesen.
V drugem krogu predsedniških volitev je kandidat leve Delavske stranke (PT) Luiz Inácio Lula da Silva premagal dosedanjega brazilskega predsednika, skrajnega desničarja Jairja Bolsonara. Kot so sporočili z vrhovnega volilnega sodišča, je Lula prejel 50,9 odstotka glasov, Bolsonaro pa 49,1 odstotka.
“Ta država potrebuje mir in enotnost. Demokracija se je vrnila,” je Lula dejal svojim privržencem v Sao Paulu. Dodal je, da so izzivi pred njim ogromni, ter naštel prehransko krizo, gospodarstvo, politično razdeljenost države ter uničevanje gozdov v Amazoniji.
77-letni Lula da Silva naj bi kot novi predsednik prisegel 1. januarja prihodnje leto. A dosedanji predsednik Brazilije, Bolsonaro, ki je pogosto izražal dvom v brazilski volilni sistem [glasovanje poteka elektronsko], poraza še ni priznal. Obstaja bojazen, da tega ne bo storil, kar bi lahko imelo resne posledice. Viri blizu Bolsonara so za Reuters sicer povedali, da naj bi Bolsonaro izid volitev komentiral danes, v ponedeljek.
Je pa poraz priznalo nekaj Bolsonarovih zaveznikov, med njimi predsednik spodnjega doma parlamenta Arthur Lira, ki je dejal, da je čas, da sežejo v roko nasprotnikom ter zgradijo mostove.
Na zadnjih predsedniških volitvah leta 2018 Lula ni smel kandidirati, saj je bil zaprt – v sojenju, ki je bilo, kot so vseskozi opozarjali kritiki, politično motivirano, je bil spoznan za krivega koruptivnega ravnanja. Obsodil ga je sodnik Sergio Moro, ki je pozneje postal minister za pravosodje v Bolsonarovi vladi. Sodbe zoper Lulo je nato lani razveljavilo brazilsko vrhovno sodišče.
Zmagovalcu brazilskih volitev je že čestitalo več svetovnih voditeljev, med njimi so kanadski premier Justin Trudeau, predsednik ZDA Joe Biden, francoski predsednik Emmanuel Macron in ruski predsednik Vladimir Putin, ki je pred dnevi sporočil, da ima tako z Lulo kot Bolsonarom dobre odnose. Izvolitev Lule po njegovem pomeni, da ima ta brazilski politik “veliko politično avtoriteto”.
Čestitke pa je zmagovalec že prejel tudi iz Slovenije. Predsednik republike Borut Pahor je izrazil željo po dobrem sodelovanju med Slovenijo in Brazilijo ter pozval k skupnim prizadevanjem za “ohranjanja miru in varnosti v svetu”.
In congratulating President-elect @LulaOficial, President Pahor has expressed his wish to continue good bilateral cooperation between countries. He has called for mutual effort to preserve world peace & security as well as for joint efforts to overcome current challenges. 🇸🇮🤝🇧🇷
— Borut Pahor (@BorutPahor) October 31, 2022
Premier Robert Golob pa je v čestitki zapisal, da se veseli sodelovanja z novim brazilskim predsednikom in krepitve dvostranskih odnosov, tudi pri soočanju s ključnimi izzivi mednarodne skupnosti, kot je zaščita okolja, je vlada sporočila na Twitterju.
Več o suženjskem delu in uničevanju gozdov, ki je bilo še posebej intenzivno v času Bolsonara, preberite v prispevku Suženjsko delo in uničevanje gozdov: pod Bolsonarom vse slabše, kaj pa volitve?.
Bolsonaro in Lula da Silva sta se ob koncu kampanje pred drugim krogom predsedniških volitev zapletla v hud boj. Zaradi politične polarizacije so se pojavljala tudi poročila o fizičnih obračunih med podporniki obeh strani in obtožbe o zlorabah na delovnem mestu, saj naj bi šefi poskušali ustrahovati svoje zaposlene in jim preprečiti, da bi glasovali po lastni volji.
Novo obdobje za levico v Južni Ameriki
S tem ko je Lula da Silva na volitvah v Braziliji premagal Bolsonara, Južna Amerika doživlja nekakšno vnovično obdobje “rožnatega plimovanja”. Izraz opisuje obrat na levo, ki se je v regiji zgodil ob prelomu tisočletja.
Potem ko je bil leta 2019 za predsednika Argentine izvoljen levičar, peronist Alberto Fernández, so predsednika z levega političnega pola (spet) dobili tudi Bolivija, Čile in Kolumbija. V Boliviji je bil leta 2020 izvoljen Luis Arce, strankarski kolega dolgoletnega predsednika Eva Moralesa, v Čilu pa letos Gabriel Boric. Levica se je letos prav tako prebila na oblast v Kolumbiji, kjer so se doslej na položaju predsednika izmenjevali politiki desnice, od avgusta pa državo vodi levičar Gustavo Petro.
Brazilija je sedmo največje gospodarstvo na svetu ter največja in najbolj naseljena država v Latinski Ameriki s približno 156 milijoni volilnih upravičencev. V državi sicer živi več 210 milijonov ljudi.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje