Menu Item
Predsednik ZDA Donald Trump je podpisal izvršni ukaz o sankcijah proti Mednarodnemu kazenskemu sodišču in ga obtožil "nezakonitih in neutemeljenih dejanj proti Ameriki in tesnemu zavezniku Izraelu". Sodišče je sankcije ZDA obsodilo in obljubilo, da bo še naprej zagotavljalo pravico žrtvam grozodejstev po vsem svetu.
Preiskave in druge postopke proti Američanom in zaveznikom, ki niso člani Rimskega statuta, je ameriški predsednik Donald Trump opredelil kot grožnjo nacionalni varnosti ZDA in izrazil pričakovanje, da zaveznice ZDA pri tem ne bodo sodelovale z Mednarodnim kazenskim sodiščem (ICC). Slovenija ima sicer na ICC sodnico Beti Hohler.
Tožilec ICC Karim Khan je novembra lani izdal nalog za aretacijo vojaškega poveljnika palestinskega gibanja Hamas Mohameda Deifa, hkrati pa tudi za izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in obrambnega ministra Joava Galanta. Trump v svojem izvršnem ukazu to posebej omenja kot razlog za uvedbo sankcij. Ukrep sicer določa finančne in vizumske omejitve za posameznike in njihove družine, ki pomagajo pri preiskavah ameriških državljanov ali zaveznikov Mednarodnega kazenskega sodišča.
ICC je sankcije ZDA obsodilo in obljubilo, da bo še naprej zagotavljalo pravico žrtvam grozodejstev po vsem svetu. “Sodišče trdno stoji za svojim osebjem in se zavezuje, da bo še naprej zagotavljalo pravico in upanje milijonom nedolžnih žrtev grozodejstev po vsem svetu,” je sporočilo sodišče s sedežem v Haagu. Prav tako je vseh 125 članic, civilno družbo in mednarodno skupnost pozvalo, naj se enotno zavzamejo za “pravičnost in temeljne človekove pravice”, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V mednarodni skupnosti so se zvrstile številne obsodbe Trumpovih sankcij. Kot je na omrežju X zapisal predsednik Evropskega sveta Antonio Costa, te “ogrožajo neodvisnost sodišča in spodkopavajo mednarodni kazenskopravni sistem kot celoto”. Costa se je v četrtek sestal s predsednico ICC Tomoko Akane in ji zagotovil podporo EU.
Orban razmišlja o izstopu iz ICC
Po Trumpovi uvedbi sankcij je madžarski premier Viktor Orban dejal, da bi lahko Madžarska izstopila iz Mednarodnega kazenskega sodišča. “Čas je, da Madžarska pregleda, kaj počnemo v mednarodni organizaciji, ki je pod sankcijami ZDA!” je Orban danes zapisal na družbenem omrežju X.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v odzivu na sankcije zagotovila, da se bo Evropa vedno zavzemala za spoštovanje mednarodnega prava. “ICC zagotavlja odgovornost za mednarodna kazniva dejanja in daje besedo žrtvam po vsem svetu. Omogočeno mu mora biti, da svobodno nadaljuje boj proti svetovni nekaznovanosti,” je še zapisala na omrežju X.
Urad ZN za človekove pravice (OHCHR) je medtem ICC označil kot osrednji del svetovne infrastrukture na področju človekovih pravic. Poudaril je, da v celoti podpira neodvisno delo sodišča v vseh primerih, ki so v njegovi pristojnosti. Ob tem je Trumpa pozval, naj si glede sankcij premisli. “Sodišče je temeljnega pomena za zagotavljanje pravice in odgovornosti za najhujše zločine, storjene v Ukrajini, Sudanu, Mjanmaru, na zasedenih palestinskih ozemljih ali kjer koli drugje,” je povedala tiskovna predstavnica OHCHR Ravina Shamdasani.
Darilo Izraelu?
Kljub dolgim navedbam o krivičnem preganjanju Američanov s strani ICC in sklicevanju na nacionalno varnost ZDA pa analitiki Trumpov ukaz vidijo predvsem kot darilo Netanjahuju, ki ga je pred dnevi obiskal v Beli hiši. Ukaz je podpisal, ko se je Netanjahu na Kapitolu srečal še z zakonodajalci iz republikanske in demokratske stranke. Trumpu je ob obisku podaril tudi zlati odzivnik, ki je bil referenca na smrtonosno operacijo Izraela proti Hezbolahu lani, v kateri so sprožili eksplozije odzivnikov. Pri tem je umrlo več tisoč ljudi.
Izraelski zunanji minister Gideon Sar je ameriške sankcije proti ICC pozdravil. “Močno pozdravljam izvršni ukaz predsednika Trumpa o uvedbi sankcij proti tako imenovanemu ‘mednarodnemu kazenskemu sodišču’,” je zapisal na omrežju X ter dodal, da so ukrepi sodišča “nemoralni in nimajo pravne podlage”.
Trump je leta 2020 v svojem prvem mandatu uvedel podobne sankcije proti tedanji tožilki ICC Fatou Bensouda zaradi preiskave domnevnih vojnih zločinov ameriških vojakov v Afganistanu. Trumpov naslednik na položaju predsednika Joe Biden je sankcije leta 2021 odpravil, naslednik Bensoude pa je prenehal s preiskavo ameriških vojakov in se osredotočil na preiskave zločinov talibanov.
Nato pa je maja Khan sodišče zaprosil za potrditev zapornih nalogov za Deifa, Netanjahuja in Galanta zaradi zločinov proti človeštvu in vojnih zločinov, kar mu je 21. novembra lani potrdil tričlanski sodni panel ICC, v katerem je bila tudi Hohler.
Izrael je še pred potrditvijo sprožil dvom v nepristranskost slovenske sodnice, ki je bila imenovana v panel šele oktobra lani po odstopu romunske sodnice Iulie Motoc. Izrael je skušal slovensko sodnico izločiti z argumentom, da je bila prej tožilka ICC.
ICC ima 125 članic, diplomatski viri pri ZN pa pravijo, da namerava velika večina v odgovor na Trumpov ukaz podpisati pismo o podpori sodišču. Med pobudnicami pisma je neuradno tudi Slovenija.
ICC preganja obtožence za najhujše zločine, kot so genocid in zločini proti človeštvu, iz držav, ki same tega iz različnih razlogov ne storijo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje