"Ta kraj je srhljiv," umetno zgrajeno mesto Forest City v Maleziji opisuje peščica stanovalcev, ki v tem "mestu duhov" še vztraja. Namesto okolju prijazne metropole z igriščem za golf, vodnim parkom, pisarnami, bari in restavracijami, Forest City sestavljajo zgolj prazne stolpnice. Po prvotnih načrtih bi v njih moralo živeli milijon ljudi, a je zdaj v redkih stanovanjih mogoče uzreti luč, ki dokazuje, da mesto ni popolnoma prazno. Zakaj?
Pred letom dni se je 30-letni inženir informatike Nazmi Hanafiah preselil v Forest City, obsežno stanovanjsko naselje, ki so ga zgradili Kitajci v Johorju na jugu Malezije.
V stolpnici je najel enosobno stanovanje s pogledom na morje.
A zgolj po šestih mesecih je imel življenja v mestu duhov, kot ga imenuje sam, dovolj.
“Ni mi bilo mar za depozit, ni mi bilo mar za denar. Preprosto sem moral stran,” je dejal novinarju BBC, s katerim sta se dogovorila, da se srečata prav v stolpnici, v kateri je živel.
“Zdaj, ko sem se vrnil, sem dobil kar kurjo kožo. Tu je samotno — samo ti in tvoje misli,” je dejal.
Največji kitajski razvijalec nepremičnin Country Garden je leta 2016 predstavil 100 milijard dolarjev vreden mega projekt Forest City.
Takrat je Kitajska doživljala pravi nepremičninski razmah, gradbena podjetja pa so si izposojala ogromne vsote denarja za gradnjo nepremičnin za kupce srednjega razreda.
V Maleziji je podjetje Country Garden nameravalo zgraditi okolju prijazno metropolo z igriščem za golf, vodnim parkom, pisarnami, bari in restavracijami, z imenom Forest City. Podjetje je trdilo, da bo v novem mestu sčasoma živel skoraj milijon ljudi.
Sedem let pozneje je Forest City vse prej kot to. Podjetje je dokončalo zgolj 15 odstotkov stavb, po zadnjih ocenah pa je zasedenega le nekaj več kot en odstotek stanovanj. Kljub skoraj 200 milijardam dolarjev dolga je družba Country Garden za BBC povedala, da je “optimistična” in da bo celoten načrt spravila v življenje.
“Ta kraj je srhljiv”
Forest City je podjetje promoviralo kot “sanjski raj za vse ljudi”, v resnici pa je bil namenjen predvsem kitajskemu trgu. Ambicioznim Kitajcem je ponujal priložnost, da si uredijo drugo domovanje ali pa imajo stanovanje kot naložbo, ki bi jo oddajali običajnim Malezijcem, ki si zaradi nedostopnih cen tovrstnih nepremičnin niso mogli privoščiti, kot je denimo 30-letni inženir informatike Nazmi Hanafiah.
A izolirana lokacija Forest Cityja je odvrnila potencialne najemnike in si prislužila vzdevek mesto duhov. “Če sem iskren, je tukaj grozno,” pravi Nazmi Hanafiah. “Od tega kraja sem veliko pričakoval, v resnici pa gre za res slabo izkušnjo. Tu človek nima česa početi.”
Forest City je namreč zdaj videti kot zapuščeno počitniško naselje.
Na zapuščeni plaži stoji oguljeno otroško igrišče, pa zarjavel starodobni avtomobil in bele betonske stopnice, ki ne vodijo nikamor. Ob vodi so postavljeni znaki, ki svarijo pred krokodili.
V namensko zgrajenem nakupovalnem središču je veliko trgovin in restavracij zaprtih — nekatere enote so le prazna gradbišča. Prazen je tudi otroški vlakec, ki neprestano kroži po nakupovalnem središču, medtem ko iz njega doni otroška pesem v kitajščini.
V sosednjem razstavnem prostoru podjetja Country Garden je ogromen model mesta, ki prikazuje, kako naj bi bilo dokončano mesto Forest City videti. Na prodajni stojnici sedi nekaj zdolgočasenih uslužbencev, nad katerimi je videti napis: Forest City, kjer se sreča nikoli ne konča.
Daleč največja prednost tega območja je brezcarinski status. Posledično na plaži leži na kupe odvrženih alkoholnih steklenic, ki dajejo znak, da v tem mestu vendarle nekdo živi.
Ponoči postane Forest City še bolj turoben. V ogromnih stanovanjskih blokih, ki se dvigajo nad kompleksom, je na stotine stanovanj, vendar jih ima največ pol ducata prižgane luči.
“Ta kraj je srhljiv,” pravi Joanne Kaur, ena od redkih prebivalcev, ki jih je ob obisku mesta srečal novinar BBC. Z možem živita v 28. nadstropju ene od stolpnic — sta edina v celotnem nadstropju. Tako kot Nazmi Hanafiahi sta najemnika in se nameravata čim prej izseliti.
“Žal mi je za ljudi, ki so dejansko investirali in tukaj kupili stanovanje,” pravi.
Govoriti s Kitajci, ki so enote v Forest Cityju kupili, ni enostavno, poroča BBC, ki je sicer kontaktiral več lastnikov, a prav nihče mesta ni hotel komentirati. Iz zapisov na družbenih omrežjih si je vseeno mogoče ustvariti realno sliko o tem umetnem mestu. Eden od kupcev iz province Liaoning je pod objavo, v kateri je avtor hvalil gradnjo, zapisal: “To je zelo zavajajoče. Forest City je mesto duhov. V njem sploh ni ljudi. Je daleč od mesta, ima nepopolne bivalne prostore in brez avtomobila se je težko premikati.”
V drugih komentarjih so se ljudje spraševali, kako lahko dobijo povračilo za svoje nepremičnine. Eden od njih je zapisal: “Cena moje enote se je tako znižala, da sploh nimam besed.”
Nemogoča prodaja
Takšno razočaranje je čutiti po vsej Kitajski, kjer je nepremičninski trg v razsulu. Po letih nebrzdanega zadolževanja investitorjev se je vlada zbala in leta 2021 uvedla stroge omejitve. “Hiše so za bivanje, ne za špekulacije,” je bila mantra kitajskega voditelja Xi Jinpinga.
Zaradi strogih ukrepov pa je velikim podjetjem zmanjkalo denarja, da bi zastavljene projekte dokončali. Tako je bilo oktobra podjetje Country Garden prisiljeno opustiti dva projekta v Avstraliji, nekončane gradnje v Melbournu in Sydneyju pa je prodalo.
K trenutnim razmeram v mestu Forest City so prispevali tudi lokalni politični dejavniki. Leta 2018 je takratni predsednik malezijske vlade Mahathir Mohamad omejil izdajo vizumov za kitajske kupce, saj je nasprotoval “mestu, zgrajenemu za tujce”.
Nekateri analitiki so se spraševali tudi o smiselnosti takšnega mega projekta v državi, kjer je politično in gospodarsko okolje nestabilno. Sedanja malezijska vlada sicer projekt podpira, vendar se morebitni kupci sprašujejo, kako dolgo bo to trajalo in v kolikšni meri.
K temu, da je projekt propadel, so prispevali še covid ukrepi in omejitve, koliko denarja lahko kitajski državljani zapravijo v tujini, poroča BBC.
Podjetje Country Garden medtem vztraja, da so trenutne razmere na kitajskem nepremičninskem trgu le “majhna motnja” in njihova dejavnost “poteka kot običajno”.
Dejali so še, da načrtujejo Forest City vključiti v novo posebno gospodarsko cono med Malezijo in sosednjim Singapurjem, to pa po njihovih besedah kaže, da je projekt “varen in stabilen”.
Toda brez denarja bo projekt težko končati, trenutno pa se nepremičnine na Kitajskem težko prodajajo. “Situacija je podobna vprašanju, kaj je bilo prej, kokoš ali jajce. Investitor se običajno zanaša na predprodajo, ki mu pomaga financirati gradnjo,” pravi Eveline Danubrata iz organizacije REDD Intelligence Asia. “Toda kupci svojega denarja ne bodo vložili, če ne bodo resnično prepričani, da bodo koncu dobili ključe svojega stanovanja.”
