Vesoljski fizik Primož Kajdič, ki dela na univerzi UNAM v mehiški prestolnici, je pojasnil uganko, ki že desetletja muči znanstvenike.
Marsova dihotomija je uganka, ki že desetletja muči znanstvenike. Gre za geografske in geološke razlike med severno in južno poloblo tega rdečega planeta, razlaga vesoljski fizik Primož Kajdič na svojem Sončnem blogu. Južna polobla je gosto posejana s kraterji, njeno površje pa v povprečju leži 5,5 kilometrov višje od tistega na severni polobli. Skorja na jugu je medtem približno 25 kilometrov debelejša.
O vzroku za to dihotomijo se je prelilo že veliko črnila. “Morda je v daljni preteklosti na Mars padel ogromen meteorit in se je severna polobla stalila, pri čemer je nastal ocean magme. Morda je vzrok konvekcija v Marsovem plašču ali tektonika plošč v obdobju, ko je planet šele nastal,” možni razlagi navede Kajdič, ki kot vesoljski fizik dela na univerzi UNAM v Ciudad de México.
Dihotomija je dobro vidna na sliki, ki je bila narejena na podlagi meritev misije Mars Global Surveyor. Barve predstavljajo “nadmorsko” višino (odstopanje od povprečne višine Marsovega povprečja). Modra predstavlja nizka območja in prevladuje na severni polobli, rdeča in bela barva pa predstavljata visokoležeča območja, pri čemer izstopajo ognjeniki na planoti Tharsis na levi strani slike.
Morda je vzrok konvekcija v Marsovem plašču ali tektonika plošč v obdobju, ko je planet šele nastal. Dihotomija je dobro vidna na spodnji sliki, narejeni na podlagi meritev misije Mars Global Surveyor. Barve predstavljajo "nadmorsko" višino...#Mars #Astronomija #geologija pic.twitter.com/3DFoJRwbZO
— PK (@PKajdo) June 17, 2022
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje