Menu Item
V Elizejski palači je za vnovični petletni mandat prisegel dosedanji predsednik Francije Emmanuel Macron. Macron bo v ponedeljek na dan Evrope obiskal Strasbourg, nato pa bo kot prvega tujega državnika v Berlinu obiskal nemškega kanclerja Olafa Scholza.
Francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je 24. aprila slavil v drugem krogu predsedniških volitev, je prisegel za drugi predsedniški (petletni) mandat. Ceremonija je potekala v Elizejski palači: zadonela je topovska salva, med 500 povabljenimi pa sta bila nekdanja predsednika Francije François Hollande in Nicolas Sarkozy ter nekdanji premirji Édouard Philippe, Manuel Valls, Alain Juppé in Jean-Pierre Raffarin.
Macron, ki je bil za francoskega predsednika prvič izvoljen leta 2017, je aprila osvojil drugi mandat, pri čemer je ponovna izvolitev na predsedniško funkcijo v Franciji precej redka (v zadnjih dveh desetletjih ni bil nihče ponovno izvoljen). V drugem krogu volitev je osvojil 58,5 odstotka glasov, njegova tekmica za mesto v Elizejski palači pa je bila – enako kot pred petimi leti – skrajna desničarka Marine le Pen. Macronova zmaga zoper političarko je bila letos manj prepričljiva kot leta 2017, ko ga je v drugem krogu podprlo 66 odstotkov volilcev.
Macron se predstavlja kot politik sredine, a mu kritiki zamerijo desne, konservativne politike oziroma stališča na področju gospodarstva in družbe. Med drugim je na veliko kritik naletel njegov predlog pokojninske reforme, ki med drugim predvideva zvišanje starosti upokojevanja na 65 let.
V kratkem govoru ob zaprisegi je Macron napovedal, da njegov drugi petletni mandat ne bo le nadaljevanje prvega. “Skupaj moramo izumiti novo metodo, ki bo daleč od utrujenih tradicij in rutin, s katero bomo lahko zgradili novo produktivno, družbeno in ekološko pogodbo,” je dejal po Reutersovih navedbah. V tednu po zaprisegi bo Macron v ponedeljek (dan Evrope) odpotoval na obisk Evropskega parlamenta v Strasbourg, nato pa še v Berlin, kjer se bo sestal z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem.
Politično dogajanje v Franciji tudi po predsedniških volitvah ostaja pestro. Junija so namreč v državi parlamentarne volitve, pred katerimi so se – v imenu boljših možnosti za zmago – povezale stranke levega političnega pola. Novo koalicijo pod okriljem skrajnega levičarja Jean-Luca Mélenchona, ki je v prvem krogu predsedniških volitev 10. aprila zbral kar 22 odstotkov glasov volilcev, poleg Mélenchonove Nepokorne Francije sestavljajo še ekologi, socialisti in komunisti. Če ji bo slučajno uspelo osvojiti parlamentarno večino, bo leva koalicija imela velik vpliv na Macronovo vladanje, saj bo lahko preprečila sprejemanje zakonodaje.
Pričakuje se, da bo Macron v kratkem imenoval novega premierja, ki bo prenovil ministrsko ekipo pred junijskimi volitvami, piše STA. V četrtek se je preimenovala tudi Macronova stranka, ki se je doslej imenovala Naprej republika, zdaj pa nosi ime Preporod.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!