Emmanuel Macron bo še naprej predsednik Francije

Svet 24. Apr. 202207:40 > 25. Apr. 2022 10:051 komentar
Delite:
Emmanuel Macron
Foto: PROFIMEDIA

V Franciji so volili predsednika. Prešteti so vsi glasovi, rezultat pa kaže, da je dosedanji predsednik Emmanuel Macron premagal nacionalistko Marine le Pen, a je njegova zmaga manj prepričljiva od zmage pred petimi leti. V nagovoru po objavi rezultatov vzporednih volitev se je Macron zahvalil za podporo in nagovoril tudi volilce skrajne desnice, le Pen pa je napovedala bitko za glasove na parlamentarnih volitvah, ki bodo junija. Volilna udeležba je bila nizka; svojega glasu ni oddalo 28 odstotkov volilcev, kar je največji delež od leta 1969.

V Franciji je potekal drugi krog predsedniških volitev. Uradni izidi kažejo, da je zmagovalec volitev Emmanuel Macron, ki je osvojil svoj drugi mandat v Elizejski palači. Zbral je 58,5 odstotka glasov, njegova izzivalka, kandidatka skrajne desnice Marine le Pen iz stranke Nacionalni zbor pa 41,5.

Večina volišč po državi se je zaprla ob 19. uri, volišča v večjih mestih pa so ostala odprta do 20. ure. Macron je v prvem krogu volitev 10. aprila zbral 27,5 odstotka glasov, le Pen pa 23,5. Čeprav analitiki niso želeli napovedati izida drugega kroga volitev, je veljalo, da bo najverjetneje slavil Macron (stranka Naprej republika). Zmaga nacionalistične političarke le Pen, ki je med drugim napovedovala politike, ki bi spodkopale Evropsko unijo, bi po navedbah tiskovne agencije Reuters pomenila “politični potres”.

Emmanuel Macron je podpornike po tem, ko je bilo znano, da je zmagal, nagovoril blizu Eifflovega stolpa. “Hvala,” je dejal najprej, in to večkrat. Kot je povedal, mu je večina volilcev po petih letih zaupala, da Francijo vodi še v enem mandatu in jo napravi “veliko” in “zeleno”. Naslednji mandat po njegovih besedah ne bo le nadaljevanje dosedanjega, vladal naj bi drugače, njegove besede navaja France 24.

Macron se ni zahvalil le svojim podpornikom, pač pa tudi volilcem, ki so zanj glasovali, da bi preprečili zmago skrajne desnice. Omenil pa je tudi tiste, ki danes sploh niso oddali svojega glasu – njihove skrbi, je povedal, je treba nasloviti – ter tiste, ki so glasovali za Marine le Pen. Komentiral je, da razume jezo, ki jih je privedla do tega, da so volili za skrajno desnico. Obljubil je, da bo to jezo naslovil, enako kot tudi “dvom” in “delitve”, ki zaznamujejo današnjo Francijo. Napovedal je, da bo “predsednik vseh”.

Med njegovim govorom so podporniki vzklikali “Macron, predsednik; Macron, predsednik!”. Med njegovim prihodom na oder je odmevala Oda radosti, himna Evropske unije, po njegovem govoru pa različica francoske himne, še piše France 24.

“Veliki veter svobode”

Marine le Pen je po objavi rezultatov vzporednih volitev povedala, da bi lahko v Franciji videli “veliki veter svobode”, a so se francoski volilci odločili drugače. Izid volitev je vseeno opisala kot zmago. V govoru, ki ga je France 24 prenašal s simultanim prevajanjem v angleščino, se je zahvalila svojim volilcem, predvsem tistim iz ruralnih območij in čezmorskih ozemelj, ki so ji izkazali prepričljivo zaupanje. Po njenih besedah je “to Francija, ki je pogosto pozabljena”, a ona je ne bo pozabila. Političarka je povedala še, da vidi novo upanje in da se bodo voditelji Francije in Evrope soočili z nezaupanjem. Napovedala je, da se bo njena stranka Nacionalni zbor potegovala za glasove Francozov junija, ko bodo v državi parlamentarne volitve.

Marine le Pen
Foto : Yves Herman/REUTERS

Macron in le Pen sta se v drugem krogu predsedniških volitev že pomerila na volitvah pred petimi leti (leta 2017). Takrat je Macron slavil bolj prepričljivo kot danes – zbral je 66 odstotkov glasov. Le Pen sicer ni edina političarka skrajne desnice, ki se je že uvrstila v drugi krog. Leta 2002 se je za vodenje Francije potegoval njen oče, Jean-Marie le Pen, ki pa ga je na koncu premagal Jacques Chirac.

Odzval se je tudi Mélenchon

Izbira med Macronom in le Pen je bila nezadovoljiva predvsem za volilce levih političnih strank. Ti, kot smo že pisali, Macronu zamerijo neoliberalne ekonomske politike, ki naj bi koristile predvsem bogatejšim, in, denimo, konservativne politike do islama. Skrajni levičar Jean-Luc Mélenchon se je v aprilskem prvem krogu volitev uvrstil na tretje mesto, pri čemer je le malo zaostal za skrajno desničarko le Pen (zbral je 22 odstotkov glasov). Kako bodo njegovi podporniki glasovali danes, je bilo veliko vprašanje. Skrajni levičar jih je namreč pozval dvoje: naj ne glasujejo za le Pen in naj zanj oddajo svoj glas na junijskih parlamentarnih volitvah.

Francija
Foto : PROFIMEDIA

Mélenchon, zelo kritičen do Macrona, je kmalu po objavi rezultatov vzporednih volitev komentiral, da je poraz le Pen “zelo dobra novica za enotnost naših ljudi,” navaja France 24. Napovedal je, da se danes začenja tretji krog volitev, pri čemer je imel v mislih junijske parlamentarne volitve. Kot že rečeno, Mélenchon ne skriva ambicij, da bi rad postal naslednji francoski premier.

V Franciji imajo polpredsedniški sistem, v katerem ima predsednik republike precej večjo moč od predsednika vlade. Je pa za predsednika ključno, da ima v nacionalni skupščini večino, saj je v nasprotnem primeru njegovo vladanje močno oteženo, piše STA.

Marine le Pen je svoj glas danes oddala v mestu Henin-Beaumont na severu Francije, ki velja za utrdbo njene stranke Nacionalni zbor. Macron pa je medtem skupaj s soprogo Brigitte Macron volil v letoviškem mestu Le Touquet ob Rokavskem prelivu.

Macron
Foto : Gonzalo Fuentes/REUTERS

Do 12. ure je bila volilna udeležba 26,4-odstotna, kar je skoraj dve odstotni točki manj kot v drugem krogu pred petimi leti. Do 17. ure je glasovalo dobrih 63 odstotkov volilcev, kar je najnižja volilna udeležba po letu 1969. Je tudi nižja od udeležbe do 17. ure v prvem krogu 10. aprila, ko je bila volilna udeležba 65-odstotna, piše BBC. Svojega glasu sicer ni oddalo 28 odstotkov volilcev, kar je za Francijo zelo velik odstotek.

Ker so (delni) uradni rezultati potrdili rezultate vzporednih volitev, bo Macron, ki je leta 2017 z 39 leti postal najmlajši predsednik Francije, po Chiracu prvi predsednik, ki bo dobil drugi mandat na čelu Francije. Zmaga Marine le Pen pa bi po drugi strani pomenila, da bi Francija dobila prvo žensko predsednico.

Kmalu po objavi vzporednih volitev so začele kapljati prve čestitke Macronu. Dosedanjemu predsedniku so za ponovno izvolitev med prvimi čestitali belgijski premier Alexander de Croo, britanski premier Boris Johnson, predsednik Evropskega sveta Charles Michel in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. “Skupaj bomo potegnili Francijo in Evropo naprej,” je sporočila von der Leyen, Michel pa je tvitnil, da EU “lahko računa na Francijo še za naslednjih pet let”. Tudi predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je v prvi čestitki, ki jo je prav tako objavila na Twitterju, ocenila, da “močna EU potrebuje močno Francijo”.

Sledile so še čestitke kanadskega premierja Justina Trudeauja, nemškega kanclerja Olafa Scholza, ki je Macronu kot prvi tuji voditelj čestital po telefonu, italijanskega premierja Maria Draghija in hrvaškega premierja Andreja Plenkovića. “To je dobra novica za Francijo, za Evropo in za hrvaško-francosko strateško partnerstvo,” je tvitnil predsednik hrvaške vlade in izrazil pričakovanje, da se bodo odnosi med državama še naprej krepili.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar