V Franciji je danes več deset tisoč ljudi znova protestiralo proti načrtovani pokojninski reformi vlade predsednika Emmanuela Macrona. Današnji protesti so bili po navedbah sindikatov namenjeni predvsem ohranjanju pritiska pred širšimi množičnimi protesti in stavkami, ki jih načrtujejo 7. marca.
V Franciji je danes več deset tisoč ljudi znova protestiralo proti načrtovani pokojninski reformi vlade predsednika Emmanuela Macrona, poročajo tuje tiskovne agencije. Shodi so med drugim potekali v Marseillu, Rennesu in Bordeauxu, zaznamovala pa jih je nekoliko nižja udeležba. Sindikati ob tem za 7. marec napovedujejo vsesplošno stavko.
Preberite še: Francozi znova množično na ulice
Današnji peti dan protestov proti reformi predsednika Emmanuela Macrona, katere osrednji ukrep je dvig zakonsko določene upokojitvene starosti z 62 na 64 let, je v primerjavi s preteklimi protesti zaznamovala nekoliko nižja udeležba, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po navedbah sindikatov so bili današnji protesti namenjeni predvsem ohranjanju pritiska pred širšimi množičnimi protesti in stavkami, ki jih načrtujejo 7. marca. Predstavniki sindikatov so ob prejšnjem dnevu protestov minuli konec tedna v skupni izjavi zapisali, da bodo pozvali k vsesplošni nacionalni stavki, ki bo “ustavila Francijo”, če bo vlada “ostala gluha za ljudsko mobilizacijo”.
Delavci na letališčih, na železnicah in v energetskem sektorju so tudi danes ponekod stavkali v podporo protestom, toda za razliko od prejšnjih stavkovnih dni je večina vlakov danes vozila normalno, prav tako tudi pariška podzemna železnica.
V večjem delu Francije so trenutno šolske počitnice, zato je tudi v stavkah sodelovalo manj ljudi. To se je med drugim odrazilo v podatkih ministrstva za šolstvo, po katerih je stavkalo manj kot osem odstotkov učiteljev, kar je za polovico manj kot prejšnji teden.
Preberite še: V Franciji znova protesti proti dvigu upokojitvene starosti: Reforma je brutalna
Francozi so danes že petič na ulicah izrazili nasprotovanje pokojninski reformi, s katero želi Macronova vlada dvigniti upokojitveno starost z 62 na 64 let do leta 2030. To je osrednji del pokojninske reforme, ki je tudi najbolj sporen. Minimalna delovna doba za polno pokojnino bi se zvišala z 42 na 43 let.
Vlada vztraja pri reformi, saj bi se po njenih navedbah brez tega pokojninski sistem sesul. Pokojninska reforma je bila tudi ena Macronovih osrednjih predvolilnih obljub. Kritike so skušali omiliti z obljubo o zvišanju najnižje zagotovljene pokojnine na 1.200 evrov ter dodatkih za upokojence z zdravstvenimi težavami in tiste, ki so opravljali fizično zahtevna dela. Opozicija očita, da gre za “bonbončke” brez pravega učinka.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!