Poslanci gruzijskega parlamenta so v prvem branju potrdili zakon o preglednosti tujega vpliva po katerem bi se morale nevladne organizacije in neodvisni mediji z več kot 20-odstotnim financiranjem iz tujine registrirati kot tuji agenti. Zakon se zgleduje po ruski zakonodaji, kritiki pa opozarjajo na možno zatrtje gruzijske civilne družbe in neodvisnih medijev. V noči na sredo se je na ulicah Tbilisija zbralo na tisoče protestnikov, ki nasprotujejo zakonu in se bojijo širjenju ruskega vpliva v državo. Protesti se tudi danes nadaljujejo.
Gruzijski parlament je v torek zvečer v prvi obravnavi potrdil predlog zakona o preglednosti tujega vpliva, po katerem bi se morale nevladne organizacije in neodvisni mediji, ki se več kot 20-odstotno financirajo iz tujine, registrirajo kot “tuji agenti”. Kritiki opozarjajo, da se zakon zgleduje po ruski zakonodaji, z njim pa bi lahko stigmatizirali in zatrli gruzijsko civilno družbo in neodvisne medije ter ogrozili prizadevanja Gruzije za članstvo v EU.
Na ulicah Tbilisija je proti zakonu v noči na sredo protestiralo na tisoče ljudi, ki so mahali z zastavami EU in vzklikali “Dol z ruskim zakonom”. Pri tem je prišlo do spopadov s policijo. Protestniki so na policiste metali molotovke, policija pa je uporabila vodne topove in solzivec, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Izbruhnili so spopadi, pri čemer je bilo pridržanih več kot 66 ljudi, ranjenih je bilo več kot 50 policistov. Mnogi protestniki so v izjavah za tuje medije dejali, da so na protest prišli podpret približevanje EU ter da nasprotujejo širjenju ruskega vpliva.
Kljub množičnim in burnim protestom Gruzijcev pa tamkajšnji premier Irakli Garibašvili odločno brani zakon. Kot je dejal po poročanju tiskovne agencije Reuters, so “predlagane omejitve za tuje agente v skaldu z evropskimi in svetovnimi standardi”.
Predsednik vladajoče stranke Gruzijske sanje Irakli Kobahidze je obsodil dejanja “radikalcev” in potegnil vzporednico med temi protesti in proevropsko revolucijo v Ukrajini leta 2014. “Ukrajina je po tej revoluciji na koncu izgubila 20 odstotkov svojega ozemlja,” je dejal in pri tem mislil na ukrajinska ozemlja, ki si jih je Moskva doslej priključila.
Drugačno mnenje pa ima gruzijska predsednica Salome Zurabišvili, ki se je postavila na stran protestnikov in napovedala, da bo na zakon vložila veto. V video nagovoru je obsodila načrtovani zakon, ki je po njenem prepričanju nekaj, kar diktira Moskva. Dodala je še, da “Gruzija, ki svojo prihodnost vidi v Evropi, ne bo dovolila, da bi ji kdo vzel to prihodnost,” njene besede povzema bruseljski portal Politico.
S sprejetjem zakona, ki se mu v parlamentu obeta zanesljiva podpora, bi se Gruzija pridružila seznamu nedemokratičnih in avtoritarnih postsovjetskih držav, kot so Belorusija, Tadžikistan in Azerbajdžan, ki so posnemale ruski zakon o omejevanju nevladnih organizacij, ob tem navaja BBC.
Glavna gruzijska opozicijska stranka je za danes pozvala k novim protestom v prestolnici proti vladnim načrtom za uvedbo spornega zakona o tujih agentih, poroča AFP. “Od 15.00 (od 12.00 po srednjeevropskem času) se bodo Gruzijci začeli zbirati na aveniji Rustaveli in to se bo nadaljevalo vsak dan,” je dejal politik Nika Melia iz Združenega nacionalnega gibanja (MNU), ki ga je ustanovil zaprti nekdanji gruzijski predsednik Mihail Sakašvili.
Kritike in zaskrbljenost zaradi spornega zakona tudi v EU in ZDA
Do zakona je bil kritičen tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell, ki je opozoril, da ta ni združljiv z vrednotami in standardi EU. Menil je še, da bi zakon v sedanji obliki lahko imel “zastrašujoč učinek na civilno družbo in medijske organizacije”, je sporočila evropska služba za zunanje delovanje (EEAS).
“Ta zakon ni združljiv z vrednotami in standardi EU. Je v nasprotju z zastavljenim ciljem Gruzije, da se pridruži uniji, kar podpira velika večina gruzijskih državljanov. Njegovo dokončno sprejetje bi lahko imelo resne posledice za naše odnose,” je dodal in ob tem pozval Gruzijo, naj ohrani svojo zavezanost spodbujanju demokracije, pravne države in človekovih pravic.
Zaskrbljenost glede zakona je izrazil tudi tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Ned Price, ki je prepričan, da bo zakon posegal v nekatere pravice Gruzijcev, poroča britanski BBC. Ameriško veleposlaništvo v Gruziji pa je v izjavi torkovo glasovanje v parlamentu označilo za “temen dan za gruzijsko demokracijo”.
Podoben zakon o nevladnih organizacijah, kot je ruski, je po njegovem zgledu doslej sprejelo več nekdanjih sovjetskih republik, kot so Belorusija, Tadžikistan in Azerbajdžan, poroča britanski BBC.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje