Tri organizacije za svobodo medijev so v Haagu odprle "ljudsko sodišče", ki bo preiskovalo umore novinarjev, ugotavljalo odgovornost posameznih vlad za tovrstne zločine ter obsojalo naraščajoče nasilje nad novinarji in novinarskim poklicem po vsem svetu.
Novoustanovljeno “sodišče”, ki ga sestavljajo mednarodni pravniki, bo šest mesecev obravnavalo tri odmevne primere: umor Lasanthe Wickrematungeja leta 2009 v Šrilanki, umor Miguela Angela Lopeza Velasca leta 2011 v Mehiki in umor Nabila Al-Šarbadžija leta 2015 v Siriji.
To neuradno sodišče bo imelo obliko posvetovalne skupščine, na kateri bodo sodelujoči obsojali dejanja v zvezi z novinarji in njihovim poklicem, ki so po njihovem mnenju obsojanja vredna, zlasti po črki mednarodnega prava. Njihova mnenja bodo nato predložena pristojnim organom, hkrati pa bo njihov cilj tudi zbiranje dokazov.
Med ključnimi pričami so med drugim Hatice Cengiz, turška raziskovalka in zaročenka leta 2018 umorjenega savdskega novinarja Džamala Hašodžija, Matthew Caruana Galizia, novinar in sin leta 2017 umorjene malteške novinarke Daphne Caruana Galizia, ter Nobelova nagrajenka za mir Maria Ressa s Filipinov.
“Prej so bili novinarji tarče posameznikov, zdaj so postali tarče vlad,” je na ponedeljkovi novinarski konferenci v Haagu dejala Hatice Cengiz. Dodala je, da se bo sama udeležila ljudskega sodišča, ki bo zasedalo v haaški cerkvi iz 17. stoletja, da bi “svet opomnila na to, kaj se je zgodilo Džamalu in zakaj še vedno nismo dosegli pravice”.
Sodišče so ustanovile tri velike organizacije, ki se zavzemajo za svobodo tiska in medijev: Novinarji brez meja (RSF) s sedežem v Parizu, Neomejeni svobodni tisk (FPU) s sedežem v Amsterdamu in Odbor za zaščito novinarjev (CPJ) s sedežem v New Yorku. Od leta 1992 je bilo po podatkih RSF namreč ubitih več kot 1400 novinarjev, v osmih od desetih primerov takšnih zločinov pa pristojni organi morilcev ne primejo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!