Delegati iz skoraj 200 držav, ki sodelujejo na podnebni konferenci COP26 v Glasgowu, so po desetih dneh razprav pripravili osnutek besedila dogovora konference. V njem sodelujoče države pozivajo, naj do konca leta 2022 okrepijo cilje o zmanjševanju emisij, predstavljajo pa tudi idejo, da bi revnejše države od bogatejših morale prejeti odškodnino za škodo, ki jo bodo utrpele. Revnejše države na globalnem jugu bodo namreč doživele nekatere najhujše posledice globalnega segrevanja.
Osnutek besedila dogovora, ki ga pripravljajo na podnebni konferenci v Glasgowu COP26, države poziva, naj do prihodnjega leta “ponovno preučijo in okrepijo” zadane cilje glede zmanjševanja emisij. To naj storijo do konca leta 2022.
Podatki namreč tri leta pred rokom, ki je bil postavljen s pariškim sporazumom, kažejo, da načrti držav še zdaleč ne pripomorejo k omejitvi segrevanja ozračja na 1,5 stopinje Celzija.
Razkorak med dolgoročnimi cilji in današnjimi aktivnostmi
Delegati iz skoraj 200 držav so osnutek besedila oblikovali po desetih dneh razprav. V osnutku države pozivajo h krepitvi ukrepov za doseganje ciljev iz pariškega sporazuma. Osnutek se bo ob zasedanju pristojnih ministrov pred koncem konference sicer še spremenil.
Ker se bo konferenca kmalu zaključila, mnogi opozarjajo na velik razkorak med dolgoročnimi obljubljenimi cilji in kratkoročnim načrtom ukrepanja ter aktivnostmi, za katere se sodelujoče države odločajo že danes.
Dodaten pritisk na bogatejše države
Osnutek dogovora podnebne konference predstavlja tudi idejo, da bi revnejše države na globalnem jugu morale od bogatejših prejeti odškodnino za povzročeno škodo. Revnejše države na globalnem jugu bodo namreč doživele nekatere najhujše posledice globalnega segrevanja. Vendar pa nad idejo bogatejše države niso navdušene. Skrbi jih namreč, da bi lahko, če bi odgovornost za globalno segrevanje povezali z odškodnino, sprožili kopico novih pravnih in finančnih težav.
V osnutku besedila so po poročanju medijev zapisali še, da omejitev segrevanja ozračja na 1,5 stopinje Celzija v tem kritičnem desetletju terja “smiselne in učinkovite ukrepe” vseh držav pogodbenic. Med njimi je tudi hitro in trajno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, s katerim bi preprečili najhujše posledice segrevanja planeta, ki se med drugim kažejo v obliki močnih poplav, suš in neurij.
COP26 gosti Velika Britanija, ki je konferenco označila za priložnost, da po enoletni zamudi zaradi pandemije covida-19 pri življenju ohranijo pobudo “1,5 stopinje Celzija”. Združeni narodi medtem svarijo, da se bo glede na zdajšnje načrte Zemlja v tem stoletju segrela za 2,7 stopinje Celzija.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!