Kulturna sekcija ZN je sporočila, da je bilo od začetka vojne poškodovanih ali delno uničenih najmanj 53 ukrajinskih zgodovinskih znamenitosti, verskih zgradb in muzejev. Unesco je dodal, da seznam še ni dokončen, s satelitskimi posnetki pa so zaznali poškodbe na 29 verskih objektih, 16 zgodovinskih stavbah, štirih muzejih in štirih spomenikih. Na seznamu ni nobenih informacij o poškodbah v močno uničenem Mariupolu.

Zvečer se je za CNN oglasil župan močno opustošenega mesta Mariupola Sergej Orlov. Dejal je, da je mesto popolnoma uničeno. Orlov je pojasnil, da Rusija ne dovoli nobene humanitarne pomoči, že pred tem pa je Rdeči križ sporočil, da so morali prestaviti svoj prihod v mesto. Orlov je dejal, da v mestu vlada veliko pomanjkanje hrane in ostalih zalog. Preostali prebivalci imajo na voljo tri obroke na teden namesto treh na dan.

Rusija je svojim univerzam naročila, naj vso svojo vsebino na platformi YouTube premaknejo na rusko platformo VK Video in Ru Tube do četrtega aprila. YouTube je sicer že prejšnji mesec ruskemu obrambnemu ministrstvu onemogočil dostop do platforme.

Ruski novinar Andrej Babitsky, nekdanji oster kritik predsednika Putina, ki je od leta 2014 podpiral ruske oblasti, je umrl v starosti 57 let, poročajo ruski mediji.

Babitsky je bil označen za izdajalca, ker je poročal o ruski vojni v Čečeniji z uporniške strani za Radio Liberty. Nekaj časa je bil tudi priprt. Pred osmimi leti so ga odpustili na radiu, saj je izrazil podporo takratni ruski priključitvi Krima.

Toda pred osmimi leti so ga odpustili iz Libertyja, potem ko je izrazil podporo ruski priključitvi Krima. Preselil se je v samooklicano Ljudsko republiko Doneck na vzhodu Ukrajine in leta 2015 pomagal zagnati televizijsko postajo na območju. Umrl je v svojem stanovanju, vzrok smrti pa ni znan.

#Russian propagandist Andrei Babitsky died in Donetsk

Before #Euromaidan, Babitsky worked for Radio Svoboda, but then he supported the annexation of #Crimea, got involved with pro-Kremlin publications, and moved to live in separatist-controlled #Donetsk. pic.twitter.com/maNXZq8hok

— NEXTA (@nexta_tv) April 1, 2022

Ukrajina naj bi v četrtek znova prevzela nadzor nad mesto Buča, ki leži blizu Kijeva, je sporočil tamkajšnji župan Anatolij Fedoruk. "Naše mesto je bilo osvobojeno ruskih okupatorjev," je v videu pred mestno hišo povedal Fedoruk. "Ta dan predstavlja dan veselja in zmage. Takšne zmage pričakujemo po vsej Ukrajini," je še dejal Fedoruk.

Ruskim gasilcem še vedno ni uspelo pogasiti požara v skladišču nafte v Belgorodu. Gasilci se s požarom še vedno borijo. Moskva za napad obtožuje Ukrajince, ki naj bi napad izvedli z dvema helikopterjema. V Kremlju so za napad obtožili Ukrajino. Če bi to držalo, bi bilo prvič, da so ukrajinska letala vstopila v ruski zračni prostor. A v Kijevu so odgovornost za napad zvečer zavrnili. "Iz nekega razloga trdijo, da smo to storili mi, vendar po naših informacijah to ni res," je po poročanju agencije Reuters na ukrajinski nacionalni televiziji zatrdil sekretar sveta za nacionalno varnost Oleksij Danilov.

Ekipa Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC), ki je bila danes napotena v oblegano pristaniško mesto Mariupolj, da bi omogočila varno evakuacijo civilistov, se je morala vrniti v Zaporožje, saj razmere niso dopuščale nadaljevanja evakuacije, je sporočil ICRC. Poskus evakuacije civilistov iz obleganega mesta so tako preložili, poroča BBC. Ekipa ICRC, ki jo sestavljajo tri vozila in devet članov osebja, danes ni prispela v Mariupolj in ni mogla zagotoviti varne evakuacije civilistov. Sporočili pa so, da bodo z evakuacijo ponovno poskusili v soboto.

Pred tem je guverner vzhodne ukrajinske regije Doneck Pavlo Kirilenko obtožil Rusijo, da je svojo obljubo glede humanitarnega koridorja znova prelomila. "Humanitarna pomoč kljub vsem dogovorom in obljubam ruske strani še vedno ne poteka," je v televizijskem nagovoru dejal guverner in dodal, da humanitarni koridor v bistvu sploh ne deluje.

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je danes prispela v Kijev in je tako prva predstavnica Evropske unije, ki je obiskala ukrajinsko prestolnico od začetka vojne pred več kot enim mesecem. Med svojim obiskom je ponovno izrekla podporo Ukrajini ter zagotovila, da se bo finančna in vojaška pomoč s strani EU ohranila in razširila. "V Kijevu sem zato, da vam dvignem upanje. Z vami smo," je Metsola danes popoldne zapisala na Twitterju. Objavila je tudi videoposnetek, v katerem je obljubila pomoč pri obnovi ukrajinskih mest.

Dear Ukrainian friends,

Soon we will help you rebuild your cities and towns.

We will continue to take care of your families who have been forced to flee, until they can safely return.@r_stefanchuk #StandWithUkraine pic.twitter.com/JbqtFrro6S

— Roberta Metsola (@EP_President) April 1, 2022

Od začetka ruske invazije na Ukrajino je bilo v tej državi poškodovanih ali delno uničenih najmanj 53 kulturnih znamenitosti. Med stavbami je 29 cerkva, 16 zgodovinskih stavb, štirje muzeji in štirje spomeniki, je danes v Parizu dejal pomočnik generalne direktorice Unesca za kulturo Ernesto Ottone Ramirez. Dodal je, da je eno od najbolj prizadetih območij Ukrajine v tem pogledu Harkov na severovzhodu države, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

V Harkovu so zaradi ruskega bombardiranja med drugim prizadeti spomenik holokavstu, tamkajšnje narodno gledališče ter muzej umetnosti. Harkov je drugo največje mesto v Ukrajini. Posebej ogrožena je tudi ukrajinska prestolnica Kijev, od koder še vedno ni podatkov o škodi na sedmih objektih, ki so vpisana na seznam svetovne dediščine Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco). Na tem seznamu je med drugim kijevska katedrala Svete Sofije in pripadajoči samostanski kompleks.

Zapletene so razmere tudi v mestu Černigiv na severu Ukrajine, ki so ga ruske čete odrezale od preostalega sveta. Černigiv je eno od najstarejših mest v Ukrajini s številnimi cerkvami in samostani iz obdobja od 10. do 19. stoletja. Med njimi je tudi Katerinska cerkev, ki je uvrščena na Unescovem seznam več kot 50 v vojni uničenih in poškodovanih stavb.

EU in Kitajska sta se na današnjem virtualnem vrhu strinjali, da vojna v Ukrajini, ki jo je sprožila Rusija, ogroža globalno varnost in svetovno gospodarstvo, je po vrhu povedal predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je sporočila, da so Kitajsko pozvali, naj ne ovira sankcij proti Rusiji.

"EU in Kitajska se strinjata, da ta vojna ogroža globalno varnost in svetovno gospodarstvo. Ta dvojna nestabilnost ni ne v interesu Kitajske ne v interesu EU. Delimo odgovornost, da delamo za mir in stabilnost," je na novinarski konferenci po vrhu povedal Michel.

Glavna prioriteta EU je po njegovih besedah čim prej ustaviti vojno in zaščititi Ukrajince. V časih krize je dialog potreben bolj kot kadarkoli prej, je še poudaril Michel. Dodal je, da so se osredotočili na to, kaj je mogoče storiti, da bi se ta vojna čim prej končala.

Kitajsko so pozvali, da pomaga končati vojno v Ukrajini, je povedal. "Ne more mižati pred ruskimi kršitvami mednarodnega prava. Ta načela so del ustanovne listine Združenih narodov," je izpostavil.

Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi je sporočil, da bo vodil varnostno misijo v elektrarni Černobil, po tem, ko so prostore zapustile ruske enote. Grossi je dejal, da bo to prva od več tovrstnih misij v Ukrajini. Dodal je, da so ravni sevanja v okolici mesta povsem normalne.

Rusija v luči spora glede plačevanja plina v rubljih še ne bo prekinila dobave plina v Evropo, je danes dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Kot je pojasnil, odlok ne bo vplival na že plačane pošiljke plina, medtem ko bodo naslednja plačila za dobavo plina zapadla najkasneje sredi meseca, je poročala ruska tiskovne agencije Tass.

"V četrtek so me mnogi spraševali, ali pomanjkanje potrditve plačevanja v rubljih pomeni, da bo dobava plina prekinjena s 1. aprilom. Ne, ne pomeni, in tudi odlok, ki je bil podpisan in objavljen v četrtek, tega ne določa. Plačilo za sedanje zaloge se ne izvede danes, temveč konec druge polovice aprila, ali celo v začetku maja," je po poročanju Tass novinarjem pojasnil Peskov. Ruski predsednik Vladimir Putin je namreč v četrtek podpisal odlok, ki določa, da je treba za ruski plin plačevati v rubljih.

Oleksander Motuzianik, tiskovni predstavnik ministrstva za obrambo Ukrajine, ni želel komentirati ruskih obtožb o napadu ukrajinskih helikopterjev na bazo goriva v mestu Belgorod na jugu Rusije.

"Rad bi poudaril, da se Ukrajina brani pred rusko agresijo na ozemlju Ukrajine," je dejal Motuzianik. Dodal je, da Ukrajina ne more biti odgovorna za vsako katastrofo, ki doleti rusko ozemlje.

Župan ukrajinske prestolnice Vitalij Kličko je dejal, da severno in vzhodno od Kijeva poteka več bojev, poroča Reuters. Kličko je izdal opozorilo vsem prebivalcem, ki so pobegnili iz mesta. "Tveganje za smrt v Kijevu zelo veliko, zato vsem svetujem, ki se želijo vrniti v mesto, da še malo počakajo," je dejal Kličko. Po njegovih podatkih se ruske sile na nekaterih območjih okoli Kijeva umikajo, na drugih pa krepijo svoje položaje.

Rusija in Ukrajina danes nadaljujeta pogajanja preko videokonference. Kot je sporočil vodja ruske delegacije Vladimir Medinski, se rusko stališče glede Krima in Donbasa ni spremenilo, poročajo tuje tiskovne agencije. "Nadaljujemo pogovore preko videokonference. Naše stališče glede Krima in Donbasa se ni spremenilo," je sporočil ruski pogajalec na Telegramu. Ob tem je objavil fotografijo obeh delegacij.

Predsednik uprave ladjedelniške družbe Brodosplit Tomislav Debeljak je sporočil, da morajo začasno zaustaviti proizvodnjo. Sankcije Evropske unije proti Rusiji so namreč povzročile blokado 60 milijonov evrov njihovih lastnih sredstev.

Evropski policijski urad Europol je danes sporočil, da je na meje z Ukrajino na prošnjo njenih sosednjih držav poslal ekipe za boj proti organiziranemu kriminalu, da bi ustavile kriminalce in domnevne teroriste, ki skušajo s tokom beguncev vstopiti v EU.

Slovenija ne pristaja na plačilo dobav ruskega plina v rubljih, prav tako ne na izsiljevanje Rusije, je povedal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Obeti za razpršitev oskrbe s plinom so po njegovi oceni dobri, za redukcije porabe pa trenutno ne vidi razlogov.

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je dejal, da "ne more niti potrditi niti zavrniti" domnevne vpletenosti v napad na rusko skladišče nafte v Belgorodu, ker ni bil seznanjen z vsemi vojaškimi informacijami.

Pogovori med Rusijo in Ukrajino se nadaljujejo prek spleta, so sporočili iz urada ukrajinskega predsednika. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je sicer danes ob domnevnem ukrajinskem napadu na rusko skladišče goriva v Belgorodu dejal, da to ne ustvarja ugodnih pogojev za nadaljevanje mirovnih pogajanj.