V nedeljo zvečer in v noči na ponedeljek se je nadaljevalo okrepljeno bombardiranje večjih ukrajinskih mest, med njimi Kijeva, Černigova, Harkova in Mikolajeva. Ruska vojska je zjutraj napovedala, da bo začasno "prekinila ogenj" in odprla humanitarne koridorje iz Kijeva, Mariupola, Harkova in Sumija, ki pa bodo med drugim vodili tudi na območje Rusije in Belorusije, čemur je Ukrajina ostro nasprotovala. Rusija je dopoldan zatrdila, da je odprla šest humanitarnih koridorjev, medtem ko Ukrajina trdi, da je evakuacija v teku le iz mesta Irpin. Združeni narodi navajajo, da je iz Ukrajine prebegnilo 1,7 milijona beguncev. Tretji krog pogovorov se je končal z "majhnimi pozitivnimi premiki", pogovore o premirju pa bodo še nadaljevali. V medijih in na družbenih omrežjih se pojavlja veliko različnih informacij, katerih točnost je nemogoče preveriti.
Dogajanje smo spremljali v živo:
22.55 Zelenski: Ostal bom, dokler ne zmagamo v tej vojni
Ukrajinski predsednik je na Facebooku objavil video, v katerem je povedal, da ostaja v svoji pisarni v Kijevu. “Ne skrivam se. In ni me strah nikogar. Ostal bom, kolikor dolgo je potrebno, dokler ne zmagamo v tej vojni. Da bi dokazal, da je video posnel v ponedeljek zvečer, je pokazal tudi razgled iz pisarne v Kijevu.
22.22 V Ukrajini več kot 742.000 ljudi brez elektrike
Ukrajinsko ministrstvo za energetiko je dejalo, da več kot 742.000 ljudi v državi trenutno nima dostopa do elektrike. Situacija je najslabša v Donecku, kjer je 233.000 ljudi “popolnoma odrezanih” od sveta. Prav tako je brez plina več kot 238.000 Ukrajincev. Več tisoč odjemalcev je v zadnjih 24 urah spet dobilo elektriko in plin, ampak so napadi povzročili dodatno škodo na napeljavi in nove izpade.
22.11. WHO obsodila napade na zdravstveno osebje, število ranjenih civilistov še naprej narašča
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je od začetka vojne v Ukrajini zabeležila najmanj 16 napadov na zdravstveno osebje in ustanove. V teh je bilo ubitih najmanj devet ljudi, 16 je bilo ranjenih, vključno s sedmimi zdravstvenimi delavci. WHO je napade ostro obsodila. “Napadi na zdravstveno osebje kršijo mednarodno pravo in ogrožajo življenja,” so zapisali v odzivu.
Medtem pa so iz urada Visokega komisariata ZN za človekove pravice (OHCHR) sporočili, da je bilo od začetka konfliktov v Ukrajini ranjenih več kot 1.200 civilistov, najmanj 406 jih je umrlo, 801 oseba pa sta bili poškodovani. Največ poškodovanih so zabeležili v regijah Doneck in Lugansk na vzhodu Rusije. Ob tem so dodali, da gre zgolj za ‘konzervativne ocene’ in da je realna številka precej višja.
21.30 Agonija delavcev iz Černobila
Več kot 100 delavcev, zaposlenih v černobilski jedrski elektrarni, je tam ujetih že 12 dni. Območja elektrarne ne morejo zapustiti, saj so ruske sile že prvi dan invazije na Ukrajino zasegli elektrarno in jo imajo od takrat pod nadzorom. Ujetih je še 200 varnostnikov, ki so bili del ekipe, ki je skrbela za varnost v Černobilu.
21.25 Večina Američanov podpira sankcije proti Rusiji
Kar 86 odstotkov Američanov podpira sankcije proti Rusiji zaradi njenega napada na Ukrajino, 69 odstotkov pa jih sankcije podpira, tudi če bodo morali zaradi njih plačevati več za energijo, ugotavlja zadnja javnomnenjska raziskava inštituta Marist in medija PBS. Anketa prav tako ugotavlja, da je narasla javna podpora predsedniku ZDA Joeju Bidnu.
21.00 Iz Ukrajine naj bi evakuirali več kot 20.000 študentov iz Indije
Ukrajinske oblasti pravijo, da je vlada pomagala pri evakuaciji okoli 20.000 študentov iz Indije. Po poročanju BBC so indijski študenti v mestu Sumi morali več dni topiti sneg, da bi prišli do vode, primanjkovalo pa jim je tudi hrane. V Ukrajini še vedno ostaja ujetih okoli 2.000 tujih študentov, predvsem v Černigovu, Mariupolu in Hersonu.
20.45 Ukrajini se želi v boju pridružiti 20.000 tujih prostovoljcev
Ukrajina trdi, da se ji želi v boju proti Rusiji pruidružiti 20.000 tujih prostovoljcev in veteranov iz 52 držav. Ustanovili bodo posebno mednarodno legijo, poroča CNN. Poveljnik Kyrylo Budanov, ki bo vodil to legijo, je izrazil hvaležnost. Po njegovih besedah gre večinoma za izkušene borce, ki so sodelovali v več mirovnih misijah.
20.36 ZDA zbirajo informacije o morebitnih vojnih zločinih
ZDA so začele zbirati informacije o morebitnih vojnih zločinih med Ruskim napadom na Ukrajino. “Zbiramo dokaze o morebitnih vojnih zločinih, kršitvah človekovih pravic in kršitvah mednarodnega humanitarnega prava,” je dejal tiskovni predstavnik sveta za nacionalno varnost Bele hiše. ZDA bodo informacije poslale Svetu Združenih narodov za človekove pravice. Ta je ustanovil preiskovalno komisijo za preiskavo možnih kršitev človekovih pravic s strani Rusije.
20.35 Zelenski bo v četrtek nagovoril britanski parlament
Ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski bo v četrtek nagovoril parlament Združenega kraljestva. Nagovor bo potekal prek videopovezave, kar bo prvič v zgodovini. Redno delo parlamenta bo v tem času prekinjeno. Predsednica parlamenta Lindsay Hoyle je dejala, da želi vsak parlamentarec neposredno slišati predsednika, ki se bo z njimi v živo pogovarjal iz Ukrajine.
20.15 Poslanci ameriškega predstavniškega doma in senata dogovorili predlog zakona za kaznovanje Rusije
Poslanci ameriškega predstavniškega doma in senata so se dogovorili o predlogu zakona za kaznovanje Rusije. Predlog zakona daje ameriškemu predsedniku pooblastila za zvišanje carin na izdelke iz Rusije in Belorusije. Poleg tega zakon predvideva možnost, da bi trgovinski predstavnik ZDA uporabil vpliv za prekinitev sodelovanja Rusije v Svetovni trgovinski organizaciji in zaustavitev pristopa Belorusije ter vzpostavitev normalnih trgovinskih odnosov pod določenimi pogoji.
20.11 Biden z zavezniki iz Francije, Velike Britanije in Nemčije o Ukrajini
Ameriški predsednik Joe Biden je imel video pogovor s predsednikom Francije Emmanuelom Macronom, nemškim kanclerjem Olafom Scholzem in britanskim premierjem Borisom Johnsonom. Dogovorili so se, da bodo še naprej dvigali ceno ruske neupravičene in neizzvane invazije na Ukrajino, je sporočila Bela hiša. Voditelji so poudarili svojo zavezo o nadaljevanju varnostne, gospodarske in humanitarne pomoči Ukrajini. Razpravljali so tudi o svojih nedavnih pogovorih z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
19.56 V bližnji prihodnosti četrti krog pogajanj
Četrti krog pogajanj je mogoče pričakovati v “zelo, zelo bližnji prihodnosti”, je po poročanju Reutersa povedal ruski pogajalec Leonid Slutski. Po neuspešnih pogajanjih v Belorusiji je dejal, da bo nov krog potekal kmalu, točnega datuma ni povedal. Na ruski državni televiziji pa je rekel, da bo tudi četrti krog pogajanj potekl v Belorusiji, datum pogajanj pa bi lahko bil določen jutri.
19.46 N1 v Ukrajini: V Lvovu se bojijo, da bo kulturno izjemno bogato mesto uničeno
V mesto Lvov na zahodu Ukrajine se je odpravila ekipa hrvaškega N1 z novinarko Ano Mlinarić, ki je opisala, kakšno je vzdušje v mestu, kjer sicer vojna ne divja, a se še kako čuti njena neposredna bližina.
19.06 Tretji krog pogajanj se je konačal z “majhnimi pozitivnimi premiki”
Tretji krog pogajanj med Ukrajino in Rusijo se je končal z “majhnimi pozitivnimi premiki” v zvezi s potencialnimi humanitarnimi koridorji, poroča tiskovna agencija Reuters. To je potrdil ukrajinski pogajalec. Ukrajinski pogajalec Mihajlo Podoljak je dejal, da bosta strani nadaljevali pogovore o premirju. Ruski pogajalec Vladimir Medinski pa je rekel, da je prezgodaj, da bi govorili o kakršnih koli pozitivnih rezultatih.
19.05 Iz Evrope pozivi k zagotovitvi varnih prehodov za civiliste v Ukrajini
Po neuspelih poskusih evakuacije prebivalstva iz ukrajinskih mest je bilo iz Sveta Evrope in EU slišati pozive, zlasti v smeri Moskve, k zagotovitvi varnih humanitarnih koridorjev za civiliste, pa tudi h končanju ruske invazije. Generalna sekretarka Sveta Evrope Marija Pejčinovič Burić je dejala, da so ti koridorji nujni za zagotovitev varnega prehoda za tisoče ljudi, ki bežijo pred smrtjo in uničenjem. Večina teh, ki bežijo, so ženske in otroci.
O Ukrajini in evakuaciji civilistov se je z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom po telefonu danes pogovarjal predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Kot je zapisal na Twitterju, je Putina pozval, naj konča invazijo na Ukrajino in omogoči varen prehod civilistom.
Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je po tistem, ko je Moskva napovedala odprtje humanitarnih koridorjev iz ukrajinskih mest, vendar le proti Rusiji in Belorusiji, Putina danes obtožil hinavščine in cinizma. “Vse to ni resno, je moralni in politični cinizem, ki se mi zdi nevzdržen,” je za francosko televizijo LCI povedal Macron.
18.50 EU bo preučila prošnje Ukrajine, Gruzije in Moldavije za pridružitev
Članice EU so se danes strinjale, da pozovejo Evropsko komisijo k pripravi mnenja o prošnjah Ukrajine, Gruzije in Moldavije za članstvo v EU, je sporočilo francosko predsedstvo Sveta EU. Države, ki so bile nekoč del Sovjetske zveze, so prejšnji teden – po napadu Rusije na Ukrajino – hitele z vložitvijo prošenj za pridružetev. Gre za prvi korak v procesu odločanja o pridružitvi, ta pa lahko traja več let, piše Al Džazira.
18.45 Študentje bodo študij lahko nadaljevali na madžarskih univerzah
Madžarska je študentom, ki so študirali v Ukrajini, ponudila možnost, da svoj študij nadaljujejo na madžarskih univerzah. Študij bodo lahko nadaljevali tudi študentje iz tretjih držav.
18.43 Direktor IAEA obsodil obstreljevanje jedrske elektrarne
Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) je obsodila rusko obstreljevanje jedrske elektrarne Zaporožja minuli teden. Direktor Rafael Mariano Grossi je dejal, da je zaradi razvoja dogodkov zelo zaskrbljen. “Ruske sile nadzirajo upravljanje elektrarne. To ni varen način za vodenje jedrske elektrarne. Prav tako ni varno, da so prekinjene notranje ali zunanje komunikacije,” je dejal.
18.40 Rusija naj bi uporabila večino vojske, pripravljene na meji med Ukrajino in Belorusijo
Po besedah visokega ameriškega uradnika, ki jih povzema CNN, je Rusija uporabila skoraj 100 odstotkov vojske, ki je bila pripravljena na meji med Ukrajino in Belorusijo. Doslej naj bi Rusija proti Ukrajini izstrelila več kot 625 raket. Znakov, da bi v Ukrajino vstopili beloruski vojaki, ni. Rusija naj bi poskušala novačiti tuje borce, zlasti Sirijce. Dokazov, da bi sirski borci dejansko prispeli v Rusijo, ni. Ameriški uradnik je dejal, da je ofenziva na Kijev zastala, piše Guardian.
18.38 Rusija bo ponovno poskušala razpravljati o evakuacijskih poteh
Glavni ruski pogajalec Vladimir Medinski je na poti na pogajanja v Belorusiji dejal, da bo Rusija “ponovno poskusila” razpravljati o evakuacijskih poteh iz Ukrajine. Po njegovih besedah bosta strani razpravljali o “istih vprašanjih, političnih rešitvah, mednarodnih humanitarnih vprašanjih in vojaški rešitvi”. Po poročanju CNN je obžaloval, da na minulih pogajanjih niso dosegli dogovora.
18.10 Iz Ukrajine zbežalo 1,7 milijona beguncev
Po podatkih agencije Združenih narodov za begunce je iz Ukrajine v srednjo Evropo zbežalo že 1,7 milijona Ukrajincev. Večinoma gre za ženske in otroke, moški namreč ostajajo v Ukrajini in jo branijo. Več kot polovica jih je odšla na Poljsko, drugi pa so se podali v Moldavijo, na Madžarsko, Slovaško, v Romunijo, ali druge države EU.
Visoki predstavnik za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije Josep Borrell je dejal, da bi lahko – če se bo vojna nadaljevala – v EU zbežalo do pet milijonov Ukrajincev. “Če se bo vsesplošno bombardiranje ukrajinskih mest nadaljevalo, lahko pričakujemo do pet milijonov beguncev,” je Borrell izjavil po neformalnem srečanju zunanjih ministrov EU.
18.09 Hojs sprejel ukrajinskega veleposlanika v Sloveniji
Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je sprejel ukrajinskega veleposlanika v Sloveniji Mihajla Brodoviča in v pogovoru ponovno izrazil podporo Ukrajini. Veleposlanik pa se je zahvalil Sloveniji za vso humanitarno pomoč in opremo, ki jo je Slovenija namenila Ukrajini, so sporočili iz notranjega ministrstva.
Po zagotovilih ministra Hojsa bo Slovenija še naprej podpirala Ukrajino in si hkrati prizadevala za čim prejšnjo umiritev razmer. Minister je še dejal, da je Slovenija pripravljena na povečano število ukrajinskih beguncev in bo skladno s potrebami zagotovila ustrezne kapacitete.
17.55 Scholz: Evropa potrebuje energijo iz Rusije
Nemški kancler Olaf Scholz je dejal, da Evropa za oskrbo potrebuje energijo iz Rusije. Dodal je, da so bile energetske sankcije v preteklosti namerno izpuščene. Ruska energija je po njegovih besedah “bistvenega pomena” za splošno, vsakdanje življenje prebivalcev.
Madžarski finančni minister Mihaly Varga je sporočil, da Madžarska ne bo podprla nobenih sankcij zoper rusko energijo.
17.39 Intenzivni spopadi v mestu Mikolajev se nadaljujejo
V južnoukrajinskem mestu Mikolajev se nadaljujejo intenzivni spopadi. Videoposnetki, ki jih je verificiral CNN, prikazujejo eksplozije in dim nad mestom. Napadi so se v zadnjih dneh osredotočali na vojaško oporišče na jugovzgodni strani mesta, a je mogoče videti eksplozije tudi v stanovanjskih območjih.
17.12 ZDA razmišljajo o dobavi sistemov zračne obrambe zaveznicam Nata v vzhodni Evropi
ZDA razmišljajo o dobavi sistemov zračne obrambe zaveznicam Nata v vzhodni Evropi, CNN povzema navedbe ameriškega uradnika. Povečuje se namreč zaskrbljenost, da bi Rusi lahko razmišljali o izstrelitvi letal ali raket proti vzhodnemu bloku zavezništva. Konkretnega načrta še ni.
17.11 Zelenski pozval k bojkotu ruskega izvoza
Ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski je pozval mednarodno skupnost, naj bojkotira ruski izvoz in uvoz. “Če ne želijo upoštevati civiliziranih pravil, tudi ne bi smeli sprejemati dobrin in storitev iz civilizacije. Naj jih hrani vojna,” je dejal. Zahodne zaveznike je pozval, naj Ukrajini pošljejo letala.
16.50 Združeno kraljestvo bo za pomoč ukrajini namenilo dodatnih 175 milijonov funtov
Britanski premier Boris Johnson je napovedal, da bo Združeno kraljestvo za pomoč Ukrajini namenilo dodatnih 175 milijonov funtov (okoli 210 milijonov evrov). Gre za dodatno pomoč ob že obljubljenih 220 milijonov funtov (skoraj 266 milijonov evrov). Dejal je, da je to trenutek, ko morajo ukrajinski zavezniki ustvariti koalicijo humanitarne, gospodarske in obrambne podpore ter zagotoviti, da Putin ne bo uspel.
Po poročanju Guardiana je Johnson dejal še, da je na mizi tudi bojkot ruskega olja in plina, a morajo biti države pri tem usklajene. Nizozemski premier Mark Rutte pa je na tej novinarski konferenci povedal, da je bojkot ruskega olja in plina proces, ki ga je treba izpeljati postopoma.
16.47 Ukrajinski predstavnik pozval Rusijo, naj preneha napade
Ob začetku pogajanj, ki so se sedaj tudi uradno začela, je ukrajinski predstavnik Mihajlo Podoljak pozval Rusijo, naj preneha z napadi na civiliste, poroča britanski BBC. Na Twitterju je zapisal: “Čez nekaj minut se bomo začeli pogovarjati s predstavniki države, ki resno verjame, da je obsežno nasilje nad civilisti upravičen argument. Dokažimo, da temu ni tako.”
16.41 Župan Lvova k pomoči pozval humanitarne organizacije
Župan zahodnoukrajinskega mesta Lvov Andriy Sadovyi je dejal, da mesto doseglo svoje zmogljivosti glede pomoči beguncem. V Lvovu je do zdaj bivalo okoli 200.000 notranje razseljenih oseb, dnevno pa jih prek železniške postaje potuje 50.000. Župan je pozval humanitarne organizacije, naj jim pomagajo.
16.37: Poljska predlagala zakon, s katerim bi ukrajinskim beguncem olajšali bivanje na Poljskem
Poljska vlada je danes predlagala zakon, s katerim bi ukrajinskim državljanom omogočili zakonito bivanje na Poljskem za 18 mesecev in možnost podaljšanja dovoljenja za nadaljnjih 18 mesecev, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ukrajinci bodo tako lahko delali ter imeli dostop do zdravstvenega varstva in šol. Varšavska vlada predlaga tudi finančno pomoč beguncem, družinam gostiteljicam in lokalnim oblastem, ki nudijo podporo Ukrajincem. Cilj je ljudem, ki prihajajo na Poljsko, zagotoviti navidezno normalno življenje, je novinarjem povedal predsednik vlade Mateusz Morawiecki.
16.37 V zračnem napadu na tovarno kruha umrlo vsaj 13 civilistov
V zračnem napadu na tovarno, v kateri proizvajajo kruh, v naselju Makariv je umrlo najmanj 13 civilistov. Iz ruševin je služba za nujno pomoč rešila pet ljudi, pred napadom naj bi jih bilo v tovarni 30, poroča Al Džazira.
16.37 Od začetka invazije ubitih 406 civilistov
V Ukrajini je bilo od začetka ruske invazije ubitih 406 civilistov, je sporočil Visoki komisariat ZN za človekove pravice. Ranjenih je bilo še 801 civilistov. Številke so v realnosti verjetno precej višje, je po poročanju CNN še sporočil urad.
16.35 Nehammer: Avstrija namerava ohraniti nevtralno pozicijo
Avstrijski kancler Karl Nehammer je dejal, da namerava Avstrija, ki sicer ni članica zveze Nato, ob vojni v Ukrajini ohraniti nevtralno pozicijo. “Avstrija je bila nevtralna, Avstrija je nevtralna in Avstrija bo ostala nevtralna,” je Nehammer danes izjavil med obiskom v Katarju. Dodal je, da se mu zdi vprašanje avstrijske nevtralnosti pomembno, in da je s tem zaključeno. Avstrijski politiki in mediji so namreč v zadnjem času ob izbruhu vojne v Ukrajini veliko razpravljali o tem, ali naj se država pridruži Natu, poroča dpa.
16.30 Blinken: 70 odstotkov denarne pomoči že v rokah Ukrajincev
Ameriški državni sekretar Antony Blinken je dejal, da je 70 odstotkov od 350 milijonov dolarjev (okoli 321 milijonov evrov), ki jih ameriški predsednik Joe Biden odobril za pomoč Ukrajini, “že v rokah Ukrajincev in so učinkovito uporabljeni proti ruski agresiji”. Pričakuje, da bo ameriški kongres zelo hitro zagotovil 10 milijard dolarjev (okoli devet milijard evrov) nujne pomoči. Ta bo namenjena varnostni pomoči, humanitarni pomoči in prizadevanjem za okrepitev Natovega vzhodnega bloka.
16.21 Kanada napoveduje sankcije proti desetim posameznikom, blizu Putina
Kanada bo uvedla sankcije proti desetim posameznikom, ki so blizu ruskega predsednika Putina, je napovedal kanadski premier Justin Trudeau. “Kanada napoveduje nove sankcije proti desetim posameznikom, ki so sodelovali pri tej neupravičeni invaziji. Na seznamu bodo nekdanji in sedanji visoki vladni uradniki, oligarski in podporniki ruske oblasti,” je dejal na turneji v Londonu. Imena so izbrana iz seznama, ki ga je sestavil zaprti opozicijski voditelj Aleksej Navalni, poroča Al Džazira.
16.15 Začel se je tretji krog pogovorov
Po poročanju ruske agencije Russia 24 se je v Belorusiji začel tretji krog pogovorov med Ukrajino in Rusijo. Natančna lokacija ni znana, so pa tako prvi kot drugi pogovori potekali v Belorusiji. Pričakuje se, da bodo v središču pogovorov ponovno humanitarni koridorji, ki bi ukrajinskim civilistom omogočili pobeg pred najhujšo nevarnostjo, saj se predvsem na jugu in vzhodu države nadaljuje rusko obstreljevanje mestnih središč.
16.00 Župan Irpina: Ruske sile ciljajo civiliste
Župan mesta Irpin, ki leži severozahodno od Kijeva in so ga ruske sile napadle v nedeljo, Oleksandr Markushyn pravi, da ruske sile “100 odstotno ciljajo civiliste”. Po njegovih besedah so v napadu z granatami na kontrolno točko umrli tudi civilisti, med njima je tudi družina z dvema otrokoma, ki so poskušali pobegniti pred vojno, poroča CNN.
15.50 V Harkovu uničen jedrski laboratorij
Po podatkih Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) je bil med obstreljevanjem v Harkovu uničen Inštitut za fiziko in tehnologijo in njegov nevtronski generator. Po besedah generalnega direktorja IAEA Rafaela Grossija so bile v objektu v velemestu Harkov shranjene le zelo majhne količine jedrskega materiala. Uničen nevtronski generator je namreč proizvajal nevtrone v znanstvene namene, operacija pa ni vključevala jedrske verižne reakcije. Grossi je znova pozval obe strani k pogajanjem, predvsem glede zagotovitve varnostnih jamstev za številne jedrske elektrarne in objekte v Ukrajini. “Ne smemo izgubljati časa. Skoraj vsak dan obstaja možnost, da se zgodi kakšen incident,” je opozoril.
15.34 Ukrajinska delegacija prispela na tretji krog pogovorov
Ukrajinska delegacija je prispela v Belorusijo na tretji krog pogovorov, po tem, ko prva dva nista prinesla pomembnejšega preboja. Fokus današnjih pogovorov naj bi tudi tokrat bili humanitarni koridorji, ki bi ukrajinskim civilistom omogočili, da varno zapustijo državo. Zadnji poskus za vzpostavitev humanitarnih koridorjev v soboto je propadel, saj prekinitev ognja ni vzdržala. Do zdaj je Ukrajino zapustilo več kot 1,7 milijona ljudi, ruska invazija pa traja že 12. dan.
14.57 V Harkovu od začetka invazije ubitih več kot 130 civilistov
V spopadih med ruskimi in ukrajinskimi silami je bilo v Harkovu ubitih 76 pripadnikov ukrajinskih oboroženih sil, je danes poročala ukrajinska tiskovna agencija Unian, ki se sklicuje na policijo regije Harkov. Ranjenih je bilo 443 ljudi, od tega 319 civilistov. Neodvisnih informacij z območja ni bilo mogoče dobiti, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
14.52 Reševanje civilistov iz obleganih ukrajinskih mest še ne poteka
Reševanje civilistov iz obleganih ukrajinskih mest še vedno ne poteka. V Moskvi so za to okrivili Kijev, češ da preprečuje odhod ljudi iz mest. Ukrajina je sicer danes ruski predlog o humanitarnih koridorjih označila za nesprejemljiv, saj naj bi po njih ljudi evakuirali v Rusijo. Koridor iz Kijeva naj bi vodil v beloruski Gomel, od koder bi ljudi nato z letali prepeljali v Rusijo. Koridor iz drugega največjega mesta Harkov pa naj bi vodil v Belgorod v Rusiji. Iz Mariupola sta po poročanju ruskih medijev predvidena dva koridorja, eden v ukrajinsko Zaporožje in drugi v ruski Rostov na Donu. Prav tako sta predlagana dva koridorja iz Sumija, eden v Rusijo in drugi na ukrajinsko ozemlje.
14.40 O ukrajinskem članstvu v EU “v prihodnjih dneh”
O zahtevi Ukrajine za vstop v Evropsko unijo bodo pristojni razpravljali “v prihodnjih dneh”, je na Twitterju sporočil predsednik Evropskega sveta Charles Michel. “EU trdno stoji na strani Ukrajine pri prizadevanjih za lajšanje humanitarnega trpljenja, ki ga je povzorčila ruska agresija, in pri zagotavljanju jedrske varnosti,” je zapisal Michel in dodal, da so evropska solidarnost, prijateljstvo in pomoč Ukrajini “neomajni”.
14.24 Na Češkem za begunce organizirajo pouk v ukrajinskem jeziku
Otroci iz Ukrajine se lahko na Češkem zdaj šolajo v svojem maternem jeziku, saj pouk v Pragi in Brnu poteka v več posebnih razredih. Otroke poučujejo ukrajinski pedagogi, ki so prav tako pobegnili, pri tem pa uporabljajo učno gradivo iz svoje domovine. “Ogromna zahvala gre vsem, ki so sodelovali pri projektu,” je na Twitterju zapisal minister za izobraževanje Petr Gazdik.
Po ocenah notranjega ministrstva v Pragi je od začetka ruske invazije v Ukrajino na Češko prispelo že približno 100.000 vojnih beguncev. Ekipa logističnih strokovnjakov iz češke vojske pa se je danes odpravila na pot na sosednjo Slovaško, da bi na meji z Ukrajino postavila zasilna zatočišča za približno 400 ljudi.
14.18 Slovenski zdravniki na ukrajinsko mejo za zdaj ne odhajajo
Slovenski zdravniki so v pripravljenosti za pomoč na ukrajinski meji, tja pa za zdaj ne odhajajo, so sporočili iz Zdravniške zbornice Slovenije. Za pomoč se je po podatkih iz prejšnjega tedna sicer javilo preko 150 zdravnikov in zobozdravnikov, ki bi v primeru potreb pomagali na posebni “slovenski” točki.
Z zdravniške zbornice so sporočili, da je dopoldne potekal spletni sestanek poljskega veleposlaništva v Sloveniji, Karitas in predstavnikov zdravniške zbornice. V okviru sestanka je poljski veleposlanik Krzysztof Olendzki pojasnil, da Poljska s svojim trenutnim sistemom kljub velikemu številu beguncev zmore zagotavljati njihovo zdravstveno oskrbo. Ponujeno pomoč pa država pozdravlja in se strinja, da se vse pripravi za morebitne potrebe v prihodnosti, saj se lahko stanje zelo hitro spremeni.
14.15 Kremelj zahteva, da Ukrajina prizna Krim kot ruski
Iz Kremlja so sporočili, da lahko Rusija “v vsakem trenutku” ustavi operacije, a le pod pogojem, da Ukrajina izpolni določene pogoje. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je tako dejal, da mora Ukrajina priznati Krim kot del ruskega ozemlja, Doneck in Lugansk pa kot neodvisni državi. Poleg tega Rusija zahteva, da Ukrajina spremeni svojo ustavo ter prekliče zahtevke za vstop v katerokoli zavezništvo, ne le Nato.
14.03 Rusi bodo “sovražnim” državam posojila odplačevali v rubljih
Ruske oblasti so pripravile seznam “Rusiji sovražnih držav”. Svoje dolgove upnikom iz teh držav bodo ruski posamezniki in podjetja lahko začasno odplačevali v rubljih – valuti, ki je od januarja izgubila 45 odstotkov vrednosti, je danes po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočila ruska vlada.
14.02 Ukrajinska mornarica zadela rusko ladjo v Odesi
Ukrajinska mornarica naj bi med branjenjem pristaniškega mesta Odesa zadela rusko ladjo, poroča Sky news. Za zdaj ni znano, ali so bile v incidentu žrtve.
14.00 Madžarska dovoljuje vstop Natovih enot na Madžarsko
Madžarski premier Viktor Orban je podpisal odlok, ki dovoljuje napotitev Natovih enot na Madžarsko in pošiljanje orožja čez njeno ozemlje v države zavezništva Nato, poroča Politico. V skladu z odlokom bodo Natove sile za hitro odzivanje lahko namestili na zahodu države in za tranzit uporabljale madžarski zračni prostor. Odlok je bil objavljen danes v madžarskem uradnem listu. Je pa Orban, kot smo poročali, dejal, da Madžarska ne bo dovolila, da bi orožje prečkalo njeno ozemlje, če bo usmerjeno v Ukrajino.
13.50 Ukrajina meni, da se Rusija pripravlja na obkolitev mesta Dneper
Rusija zbira sredstva, da bi “obkolila” mesto Dneper v osrednji Ukrajini, je dejal Oleksij Danilov, sekretar ukrajinskega sveta za nacionalno varnost in obrambo. “Poveljstvo ruskih okupacijskih sil se osredotoča na jug in poskuša Ukrajini odvzeti dostop do Črnega in Azovskega morja, kar bo po njihovem mnenju ustvarilo pogoje za gospodarsko zatiranje ukrajinskega odpora,” je dodal, kot poroča CNN.
13.45 Rusija pravi, da Ukrajina ne spoštuje dogovorov o ustvarjanju humanitarnih koridorjev
Vodja nadzornega centra za nacionalno obrambo Rusije Mihail Mizincev je obtožil Kijev, da ne spoštuje dogovorov o ustvarjanju humanitarnih koridorjev za evakuacijo civilistov, poroča državna tiskovna agencija Interfax.
13.43 Litva pozvala ZDA k strožjemu odnosu do Rusije
Litva, ki gosti državnega sekretarja ZDA Antonyja Blinkna, je danes slednjega pozvala, naj zavzame ostrejšo držo pri ustavljanju ruske invazije v Ukrajini.
13.40 Ukrajinske sile naj bi znova prevzele letališče v Mikolajevu
Ukrajinske sile naj bi ponovno prevzele regionalno letališče v Mikolajevu, poroča AlJazeera. “Ceste so odprte, mostove nadzorujemo, varno lahko zapustite Mikolajev in druga mesta,” je dejal guverner regije Vitalij Kim poroča medij.
13.35 Evropska unija naj bi jutri naznanila nove sankcije
Evropska unija naj bi v torek naznanila nove sankcije zoper Rusijo in Belorusijo, poroča NEXTA, ki dodaja, da bodo na posodobljen seznam vključene tudi beloruske fizične in pravne osebe.
13.20 Ukrajina pravi, da je bilo napadeno pristanišče Olvia
Ukrajinsko ministrstvo za infrastrukturo pravi, da je črnomorsko pristanišče Olvia prizadel “vojaški napad”, poroča AlJazeera. Dodajajo, da v napadu ni bil nihče ranjen.
13.15 Kremelj pravi, da se bodo ruske sile “v trenutku ustavile”, če Ukrajina izpolni njegove zahteve
Kremelj pravi, da se bodo ruske sile “v trenutku ustavile”, če bodo njegove zahteve izpolnjene, poroča Sky news. Tiskovni predstavnik Kremlja je dejal, da bo nadaljeval z “demilitarizacijo” Ukrajine, razen če Ukrajina izpolni določene zahteve: denimo, naj opusti svojo prošnjo za priključitev k zvezi Nato ter prizna Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine kot neodvisni državi.
13.10 Papež Frančišek pozval, naj se ustavi “ta norost”
Papež Frančišek je spregovoril o vojni v Ukrajini in pozval, naj se “ta norost” ustavi, poroča NEXTA. “V Ukrajini tečejo reke krvi in solz. To ni le vojaška operacija, ampak vojna, ki prinaša smrt, uničenje in revščino,” je med tedenskim nagovorom v Vatikanu dejal papež.
13.05 V četrtek srečanje ruskega in ukrajinskega zunanjega ministra
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov naj bi se v četrtek v Antaliji v Turčiji srečal z ukrajinskim zunanjim ministrom Dmitrom Kulebo, poročata CNN in BBC.
13.00 Madžarska prepovedala pošiljanje orožja v Ukrajino s svojega ozemlja
Madžarska je prepovedala pošiljanje orožja v Ukrajino s svojega ozemlja, poroča Kyiv Independent. Odločitev je premier Viktor Orban omenil med videonagovorom. Dodal je, da se bo 8. marca v Londonu srečal z voditelji Poljske, Češke in Slovaške, kjer bodo razpravljali o Ukrajini, še poroča Kyiv Independent.
12.45 Evropska komisija v torek s predlogi za prenehanje z odvisnostjo od ruskih fosilnih goriv
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na Twitterju napovedala, da bo Evropska komisija v torek predstavila predloge, kako se hitro znebiti odvisnosti od ruskih fosilnih goriv. Med njimi je naštela, diverzifikacijo dobaviteljev, okrepitev EU z vlaganjem v obnovljive vire in izboljšanje energetske učinkovitosti.
Tomorrow the @EU_commission will table proposals on how to quickly get rid of our dependency on Russian fossil fuels.
— Ursula von der Leyen (@vonderleyen) March 7, 2022
This means:
• Diversifying suppliers, switching to LNG and pipeline gas
• Repowering the EU by investing in renewables
• Improving energy efficiency pic.twitter.com/dDzZUru005
12.41 Pogajanja med Rusijo in Ukrajino naj bi se začela ob 15. uri
Po navedbah ukrajinskih uradnikov naj bi se današnja pogajanja začela ob 15. uri, poroča Politico. AlJazeera navaja, da tudi ukrajinska delegacija, ki se bo pogajala, ostaja nespremenjena.
12.40 Tarča napadov komunikacijska infrastruktura
Ukrajinsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je ključna tarča napadov očitno komunikacijska infrastruktura, s čimer želijo Ukrajincem onemogočiti dostop do informacij.
12.35 Spopadi tudi v Mariupolu
Iz Mariupola na jugu Ukrajine poročajo, da ruska vojska, ki je obkolila mesto, strelja na stanovanjska naselja. Ruska stran sicer trdi, da ukrajinske sile v Mariupolu civiliste uporabljajo za živi ščit. Po trditvah tiskovnega predstavnika ruskega obrambnega ministrstva Igorja Konašenkova so bili ukrajinski vojaki danes krivi za smrt štirih civilistov, 150 pa so jih uporabili kot živi ščit. Ukrajinske sile so po njegovih besedah streljale na enote proruskih separatistov, ki so skušale iz mesta odpeljati 150 ljudi, kar jim je tudi uspelo, poroča nemška tiskovna agencija dpa, ki dodaja, da informacije ni mogoče preveriti.
12.30 Ukrajinski mediji poročajo, da je evakuacija v teku le iz Irpina
Po poročanju NEXTE, ki se nanaša na poročanje ukrajinskih medijev, je evakuacija v teku le iz mesta Irpin, ne pa tudi ostalih mest. NEXTA poroča, da je Irpin v dveh urah zapustilo okrog dva tisoč ljudi.
According to the #Ukrainian media, only one city, #Irpen, near #Kyiv, is currently being evacuated, where fighting has been going on for six days. About 2,000 people left the city in two hours. pic.twitter.com/amezTYXXJL
— NEXTA (@nexta_tv) March 7, 2022
12.23 Zelenski pozval k bojkotu ruskega plina in nafte
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v današnjem videoposnetku pozval k nadaljnjim in strožjim sankcijam proti Rusiji zaradi nenehnih napadov na Ukrajino. V svojem govoru je zahteval bojkot celotnega ruskega izvoza, vključno z zemeljskim plinom in nafto, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Embargo ruskega izvoza ter plina in nafte bi po mnenju predsednika morala biti moralna odločitev vseh držav, saj v takšnem času države ne bi smele dajati denarja teroristom in financirati njihove vojne. V kolikor ruska stran ne namerava spoštovati splošnih civilizacijskih pravil, potem naj ne prejemajo blaga in storitev civilizacij, je v posnetku dejal Zelenski.
12.20 Rusija podpira idejo o pogovorih za zagotavljanje varnosti jedrskih objektov
Rusija podpira idejo generalnega direktorja Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Mariano Grossi o tristranskem srečanju z Ukrajino o zagotavljanju varnosti tamkajšnjih jedrskih objektov med rusko invazijo – vendar ne v Černobilu, kot si želi Grossi, je po poročanju Guardiana dejal predstavnik Moskve.
12.18 Nov krog pogajanj med Rusijo in Ukrajino naj bi se začel v eni uri
V roku ene ure naj bi se začel nov krog pogajanj med ruskimi in ukrajinskimi predstavniki, poroča NEXTA. Medij je že pred tem navajal, da je ruska stran potrdila, da se bo pogajanj udeležila v enaki zasedbi kot konec tedna, ukrajinska stran pa svoje zasedbe še ni potrdila.
12.10 Pretresljiv prizor dečka, ki popolnoma sam in objokan prečka mejo
Na posnetku novinarske ekipe tiskovne agencije Reuters je mogoče videti dečka, ki prečka ukrajinsko-poljsko mejo in hodi pred skupino odraslih. Fant je sam in med hojo joka, v roki pa drži plastično vrečko, v kateri nosi svoje stvari.
12.05 Blinken napovedal, da bodo v Litvo prispeli dodatni ameriški vojaki
Ameriški državni sekretar Antony Blinken je napovedal, da NATO razmišlja o nadaljnjem širjenju svoje prisotnosti v vzhodni Evropi s stalnejšimi položaji v baltskih državah. Napovedal je tudi, da bo v prihodnjih dneh v Litvo prispelo 400 dodatnih ameriških vojakov, poroča NEXTA. “Branili bomo vsak centimeter ozemlja Nata,” je dejal po poročanju CNN.
12.00 Spopadi na širokem območju Kijeva
Po podatkih ukrajinskih uradnikov so v ponedeljek zgodaj zgodaj potekali hudi spopadi na širokem območju od severa do zahoda Kijeva, poroča CNN. Župan Kijeva Vitalij Kličko je po poročanju Kyiv Independent dejal, da spopadi še trajajo, in sicer v Buči, Gostomelu, Vorzelu in Irpinu. “Namerno ubijajo civiliste,” je dejal. “V prestolnici delamo vse, da podpremo mesto, da ustvarimo rezervo hrane, zdravil, osnovnih dobrin. Pomoč razdelimo in nudimo tistim, ki jo danes najbolj potrebujejo. Humanitarna pomoč je bila poslana tudi v Černigov,” je dejal župan Kijeva, kot poroča CNN. Med napadi naj bi bil ubit župan Gostomela Jurij Prilipko. Kot je mestna uprava sporočila na Twitterju, je župan umrl, medtem ko je delil kruh in zdravila bolnim in ranjenim meščanom.
11.55 Rusija pravi, da je odprla šest humanitarnih koridorjev
Predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov pravi, da je Rusija odprla šest humanitarnih koridorjev: od Kijeva do Gomelja (v Belorusiji), dva iz Mariupolja do Zaporožja (v Ukrajini) in do Rostova na Donu (v Rusiji), od Harkova do Belgoroda (v Rusiji) ter dva iz Sumija do Belgoroda in do Poltave (v Ukrajini), poroča Sky news.
11.45 Ukrajina omejila izvoz ključnih kmetijskih proizvodov
Ukrajina je v luči ruske vojaške invazije omejila izvoz nekaterih kmetijskih proizvodov. Svetovni program Združenih narodov za hrano (WFP) je minuli teden opozoril, da bi lahko vojaški spopad med Ukrajino in Rusijo ogrozil svetovne zaloge hrane. Ukrajinska vlada je z dekretom omejila izvoz pšenice, perutninsko meso, jajca in sončnično olje. Za izvoz teh surovin je odslej potrebno dovoljenje oblasti, poročanje ukrajinske tiskovne agencije Interfax povzema francoska tiskovna agencija AFP. Kvote so Ukrajinci uvedli tudi pri izvozu govedine, soli, sladkorja, ovsa, ajde, rži in prosa. Vojna v Ukrajini je dvignila cene pšenice. Glede na ocene ameriškega urada za kmetijstvo je Rusija največja izvoznica pšenice na svetu, Ukrajina pa četrta.
11.22 Na Poljsko prišlo že več kot milijon beguncev iz Ukrajine
Na Poljsko je od začetka vojne prispelo že več kot milijon beguncev iz Ukrajine, so danes sporočile poljske oblasti. Samo v zadnjih 24 urah jih je ukrajinsko-poljsko mejo prečkalo več kot 142.000 oziroma največ doslej, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
11.20 Ukrajina: Rusija še ni odprla humanitarnih koridorjev
Ukrajinska podpredsednica vlade Irina Vereščuk pravi, da Rusija še ni odprla napovedanih humanitarnih koridorjev, poroča NEXTA. Dodaja, da na evakuacijo samo na območju Mariupola čaka 300 tisoč civilistov, poroča AlJazeera.
10.55 Namero za mednarodno zaščito v Sloveniji doslej oddalo 381 državljanov Ukrajine
Policija je od začetka oboroženih spopadov v Ukrajini obravnavala 381 državljanov Ukrajine, ki so izrazili namero za podajo prošnje za mednarodno zaščito, so sporočili iz Generalne policijske uprave.
10.35 Rusija se ni udeležila zaslišanja na meddržavnem sodišču v Haagu
Po poročanju tiskovne agencije AP se Rusija ni udeležila današnjega zaslišanja na meddržavnem sodišču v Haagu. Predsednica sodišča Joan E Donoghue je dejala, da je ruski veleposlanik na Nizozemskem sodnike obvestil, da “njegova vlada ne namerava sodelovati v ustnem postopku”. Zaslišanje tako poteka brez ruske delegacije.
10.20 Kijev poziva Moskvo k evakuaciji proti mestu Lvov
“Podrobne informacije o humanitarnih koridorjih so bile ukrajinski strani posredovane vnaprej,” je po poročanju Al Jazeere dejal tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov. Ukrajinska podpredsednica vlade Irina Vereščuk je dejala, da Kijev poziva Moskvo, naj pristane na premirje, da bi Ukrajincem omogočili evakuacijo proti mestu Lvov na zahodu Ukrajine. Potrdila je, da je Ukrajina prejela ruski predlog o humanitarnih koridorjih v ponedeljek zjutraj. Dodala je, da predlog zanje ni sprejemljiv in da ne pristajajo na to, da bi civilisti iz obleganih mest šli v Belorusijo, od koder bi jih nato z letali prepeljali v Rusijo. Po poročanju BBC, ki se sklicuje na ruske medije, naj bi koridor iz Kijeva vodil v beloruski Gomel, od koder bi ljudi nato z letali prepeljali v Rusijo. Koridor iz drugega največjega mesta Harkov pa naj bi vodil v Belgorod v Rusiji. Iz Mariupola sta po poročanju ruskih medijev predvidena dva koridorja, eden v ukrajinsko Zaporožje in drugi v ruski Rostov na Donu. Prav tako sta predlagana dva koridorja iz Sumija, eden v Rusijo in drugi na ukrajinsko ozemlje.
10.15 Putin in oligarh Rotenberg ostala brez funkcij v Mednarodni judo zvezi (IJF)
Mednarodna judo zveza IJF je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu in njegovemu prijatelju iz otroštva oligarhu Arkadiju Rotenbergu odvzela vse funkcije v zvezi, so sporočili z IJF. Razloga na IJF niso sporočili, prav tako sprememb niso pojasnjevali z vojaškim spopadom v Ukrajini.
10.10 V nedeljskem napadu na letališče Vinica naj bi umrlo 9 ljudi
Ukrajinska služba za nujne primere navaja, da je v nedeljskem napadu na letališče Vinica umrlo 9 ljudi, 6 pa jih je bilo ranjenih, poroča Kyiv Independent. Ena oseba naj bi bila pogrešana. Rusija naj bi letališče zadela z osmimi raketami, dodaja medij.
9.50 Borrell napoveduje, da bo iz Ukrajine prebegnilo vsaj pet milijonov ljudi
Visoki predstavnik za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije Josep Borrell je napovedal, da lahko pričakujemo, da bo iz Ukrajine prebegnilo vsaj pet milijonov prebivalcev Ukrajine, če se rusko obstreljevanje ne bo končalo, poroča Guardian. “Mobilizirati moramo vsa sredstva EU za pomoč tistim državam, ki sprejemajo ljudi. Potrebovali bomo več šol, več sprejemnih centrov – več vsega,” je dejal.
9.44 V Harkovu naj bi v zadnjih 24 urah umrlo vsaj osem ljudi
V zadnjih 24 urah naj bi v Harkovu umrlo vsaj osem ljudi, poroča CNN, ki navaja ukrajinsko službo za nujne primere. Bombardiranje v nedeljo zvečer naj bi v celoti ali delno porušilo večnadstropne stanovanjske stavbe, upravne stavbe, zdravstvene in izobraževalne ustanove ter študentske domove, še poroča CNN. Zagorelo naj bi v 21 večjih objektih, med požari pa naj bi rešili okoli 200 ljudi.
9.40 Rusija pravi, da odpira šest humanitarnih koridorjev
Rusko obrambno ministrstvo pravi, da na območju Ukrajine odpira šest humanitarnih koridorjev, poroča NEXTA.
9.30 Samo v nedeljo na protivojnih protestih v Rusiji pridržanih skoraj pet tisoč ljudi
Po podatkih neodvisne skupine za spremljanje protestov OVD-info je policija na nedeljskih protivojnih protestih v 69 mestih po Rusiji pridržala skoraj pet tisoč ljudi, poroča Guardian.
Почти 5000 человек были задержаны 6 марта на антивоенных акциях протеста.
— ОВД-Инфо (@OvdInfo) March 7, 2022
Задержания проходили в Москве, Санкт-Петербурге, Екатеринбурге и еще в 66 российских городах.
Список задержанных и подсудность отделов полиции: https://t.co/hX3yFaeKzu. pic.twitter.com/ynsZivpSpL
9.25 Ukrajina: humanitarni koridorji, ki peljejo v Rusijo in Belorusijo, “popolnoma nemoralni”
Tiskovni predstavnik ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega meni, da so predlagani humanitarni koridorji, ki bi prebivalce Ukrajine popeljali v Rusijo in Belorusijo “popolnoma nemoralni”. Dodal je, da bi bilo državljanom Ukrajine treba dovoliti, da zapustijo svoje domove prek ukrajinskega ozemlja in se tudi ustalijo na ukrajinskem ozemlju, poroča BBC.
9.20 Kitajska napovedala humanitarno pomoč Ukrajini
Kitajski Rdeči križ bo Ukrajini zagotovil humanitarno pomoč, je napovedal zunanji minister Wang Yi ter ponovno pozval k nadaljevanju diplomatskih pogovorov. Poudaril je, da je kitajsko “prijateljstvo” z Rusijo trdno, obeti za nadaljnje sodelovanje pa ostajajo široki. Njegov poziv je sledil zahtevi predsednika avstralske vlade Scotta Morrisona, ki je zahteval, da tudi Kitajska sledi zahodnim državam in strogo obsodi dejanja Rusije.
9.00 ZN: Iz Ukrajine prebegnilo 1,5 milijona beguncev
Visoki komisar Združenih narodov za begunce Filippo Grandi je dejal, da je pred vojno v Ukrajini do danes prebegnilo 1,5 milijona beguncev, poroča Politico.
8.50 Macron pravi, da ni zahteval humanitarnih koridorjev do Rusije
Francoski predsednik Emmanuel Macron pravi, da ni zahteval humanitarnih koridorjev iz Ukrajine do Rusije, poroča BFMTV. So pa v predsedniški palači potrdili, da je Macron zahteval, da se ukrajinskemu prebivalstvu dovoli odhod in hkrati dovoli prevoz pomoči.
8.20 Zahod zaskrbljen tudi za Moldavijo
Zahodne vlade so zaskrbljene tudi zaradi ruske dejavnosti na vzhodu Moldavije, ki meji z Ukrajino, poroča Politico. V tamkajšnji proruski odcepljeni regiji Pridnestrje naj bi bilo do dva tisoč ruskih vojakov. Zahodne obveščevalne službe verjamejo, da ruske sile želijo zgraditi kopenski most med Odeso in regijo Pridnestrje, dodaja Politico.
8.00 Skupina Anonymous pravi, da je prevzela prenos na nekaterih ruskih TV-postajah
Skupina Anonymous trdi, da je prevzela prenos na nekaterih ruskih televizijskih postajah in začela prikazovati posnetke vojne v Ukrajini, poroča BBC. Anonymous trdi, da je vdrl v prenos na kanalih Russia 24, Channel One in Moscow 24 ter v ruski platformi za pretočne vsebine Wink in Ivi.
The hacking collective #Anonymous hacked into the Russian streaming services Wink and Ivi (like Netflix) and live TV channels Russia 24, Channel One, Moscow 24 to broadcast war footage from Ukraine [today] pic.twitter.com/hzqcXT1xRU
— Anonymous (@YourAnonNews) March 6, 2022
7.50 Iz Rusije odhajata tudi računovodski podjetji KPMG in PricewaterhouseCoopers
Odhod iz Rusije sta napovedali tudi dve veliki računovodski podjetji KPMG in PricewaterhouseCoopers, ki sodita med tako imenovana velika štiri svetovna računovodska podjetja. Zaradi vojne v Ukrajini prekinjata odnose s partnerskimi podjetji v Rusiji, kjer ima PricewaterhouseCoopers 3.700 zaposlenih pri podjetju PwC Russia. KPMG ima v Rusiji in Belorusiji, s katero prav tako prekinja sodelovanje, skupaj 4.500 zaposlenih. Drugi dve podjetji, ki sodita med veliko četverico (Deloitte in Ernst & Young), odločitve o nadaljnjem delovanju v Rusiji še nista sprejeli.
7.45 Cene nafte dosegle najvišjo vrednost od leta 2008
Cene nafte so poskočile na najvišjo raven od leta 2008, potem ko so ZDA sporočile, da se s svojimi zavezniki pogovarjajo o morebitnem embargu na rusko dobavo, poroča BBC.
7.40 Blinken: Ukrajinci imajo načrt tudi za primer smrti Zelenskega
Ameriški državni sekretar Antony Blinken je za televizijo CBS v nedeljo dejal, da imajo Ukrajinci pripravljen načrt za naprej tudi v primeru smrti predsednika Volodimirja Zelenskega.
7.30 Nekateri humanitarni koridorji naj bi vodili v Rusijo in Belorusijo
Koridor iz Kijeva naj bi prebivalce Ukrajine vodil v Belorusijo, koridor iz Harkova pa v Rusijo, poroča Guardian, ki se zanaša na portal RIA Novosti. Koridorji iz Mariupola in Sumija naj bi prebivalce Ukrajine vodili v druga ukrajinska mesta, pa tudi v Rusijo. Tistim, ki bodo želeli zapustiti Kijev, naj bi omogočili tudi letalski prevoz v Rusijo, še dodaja Guardian. Ruska stran naj bi za nadzorovanje evakuacije uporabljala brezpilotna letala. Samo iz Mariupola naj bi ukrajinske oblasti želele evakuirati 200 tisoč civilistov.
7.15 Ukrajinska vojska trdi, da ruske sile napadajo tudi iz Belorusije
Ponoči je ukrajinska vojska poročala, da so ruske sile še naprej izvajale raketne in topniške napade iz Belorusije, poroča Guardian. Generalštab ukrajinskih oboroženih sil je navedel, da Rusija še naprej krši mednarodno pravo s tem, da obstreljuje civiliste ter namešča strelivo opremo v stanovanjske soseske. Vojska je poročala tudi, da je mesto Irpin na zahodnem obrobju Kijeva že več dni brez vode, hrane in toplote, dodaja Guardian. V enem od prejšnjih poročil je ukrajinska vojska navedla, da se ruske sile pripravljajo na napad na Kijev.
7.00 Vnovično obstreljevanje mesta Mikolajev
Župan ukrajinskega mesta Mikolajev Oleksandr Senkevič pravi, da je Rusija v ponedeljek zjutraj mesto znova bombardirala s topniškim ognjem, poroča BBC. Ciljala naj bi stanovanjske zgradbe v mestu. “V mestu je veliko granat, ki niso eksplodirale … ne približujte se, ne dvigujte in jih ne poskušajte sami premakniti,” je opozoril župan. O novem obstreljevanju so na družbenih omrežjih poročali tudi nekateri novinarji.
Russian forces appear to have launched a heavy artillery barrage against Mykolaiv, a day after Ukrainian troops pushed them from the city and recaptured the airport. From my vantage, I could see flashes from the attack lighting up the night sky along a large swath of the city. pic.twitter.com/cm4E0cNtN3
— Michael Schwirtz (@mschwirtz) March 7, 2022
Миколаїв. Російські терористи обстрілювали житловий будинок. pic.twitter.com/WI6RE6cHuq
— Верховна Рада України (@verkhovna_rada) March 7, 2022
6.50 Ukrajinske sile trdijo, da so ponovno zavzele mesto Čugujev
Ukrajinski obrambni uradniki trdijo, da so njihove sile ponovno zavzele mesto Čugujev, poroča BBC. Med bitko za mesto naj bi ubili tudi dva visoka ruska poveljnika. Ruska stran teh trditev ni potrdila, poroča BBC. Mesto, ki je skoraj 40 kilometrov oddaljeno od Harkova, je že teden dni pod močnim obleganjem ruskih sil.
6.35 Ruska vojska znova napovedala, da bo odprla humanitarne koridorje
Ruska vojska naj bi v več ukrajinskih mestih danes “prekinila ogenj” in odprla humanitarne koridorje iz Kijeva, Mariupola, Harkova in Sumija, poroča tiskovna agencija Reuters, ki se zanaša na rusko agencijo Interfax. Koridorje naj bi odprli od 10. ure po moskovskem času, kar je ob 8. uri v naši časovni coni. Ukrajinska stran napovedi še ni potrdila, poroča BBC. Prekinitev ognja naj bi bila po poročanju nemške tiskovne agencije dpa zahteva francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki se je v nedeljo pogovarjal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Konec tedna sta propadla dva poskusa evakuacije iz Mariupola, čeprav so pogajalci v drugem krogu pogajanj dosegli dogovor o odprtju humanitarnih koridorjev.
6.30 Evropski parlament o vojni in prepovedi izdajanja zlatih potnih listov
Evropski parlament, ki je minuli teden obsodil rusko invazijo in pozval, naj se Ukrajini čim prej dodeli status kandidatke za članstvo v Uniji, bo na zasedanju o Ukrajini opravil dve razpravi. V torek bodo poslanci govorili o poslabšanju razmer za begunce zaradi ruske invazije, v sredo pa bodo v razpravi, v kateri bo sodelovala estonska premierka Kaja Kallas, preučili vlogo EU v spreminjajočem se svetu in varnostnih razmerah v Evropi po ruski agresiji na Ukrajino. Evroposlanci bodo danes razpravljali o zakonodajni pobudi o prepovedi izdajanja t. i. zlatih potnih listov. Sheme, po katerih lahko državljani tretjih držav dobijo te dokumente, običajno zaradi bogatega vlaganja v lokalno gospodarstvo, so etično, pravno in ekonomsko sporne, povzročajo tudi resno varnostno tveganje ter spodkopavajo bistvo koncepta državljanstva EU, navaja osnutek besedila, o katerem naj bi glasovali v torek.
6.20 Bombardiranje Kijeva, Černigova, Mikolajeva in Harkova
Ruske sile so v nedeljo zvečer okrepile bombardiranje večjih ukrajinskih mest v središču države, severu in na jugu, je na ukrajinski televiziji povedal svetovalec predsednika Ukrajine Oleksij Arestovič. Ta je dejal, da je bil zadnji val ruskih izstrelkov takoj po mraku. Napadajo območja okrog Kijeva in Černigova na severu države, Mikolajeva na jugu in Harkova, ki je za prestolnico Kijev drugo največje ukrajinsko mesto. Iz Harkova poročajo o škodi na televizijskem stolpu in stanovanjskih predelih. V Černigovu naj bi ruske bombe in rakete deževale po vsem mestu, Arestovič pa je dodal, da je stanje okrog predmestij Kijeva Buča, Gostomel in Irpin, kjer v nedeljo ni uspela evakuacija civilnega prebivalstva, katastrofalno. Evakuacije so propadle tudi v Mariupolu na jugu in Volnovake na vzhodu.
6.15 Začela se bo prva obravnava na meddržavnem sodišču v Haagu
Ukrajina je proti Rusiji zaradi napada vložila tožbo pred meddržavnim sodiščem v Haagu, s katero zahteva ukrepe sodišča za prekinitev spopadov. Sodišče bo danes začelo prvo obravnavo; najprej bo svoja stališča predstavila Ukrajina, predvidoma v torek pa še Rusija. Ukrajina v tožbi zavrača rusko upravičevanje invazije z navedbami o ukrajinskem načrtovanju genocida nad ruskim prebivalstvom na vzhodu Ukrajine in nasprotno obtožuje Rusijo, da sama izvaja genocid nad Ukrajinci. Kdaj naj bi sodišče izreklo sodbo, ni jasno. Zvečer naj bi se na nujni seji zaradi vojne v Ukrajini vnovič sestal tudi Varnostni svet ZN. Odločitev sicer ni pričakovati, saj ima Rusija pravico do veta.
6.00 Ruski in ukrajinski pogajalci naj bi se znova sešli
Ruski in ukrajinski pogajalci naj bi se danes sešli na tretjem krogu pogajanj. Po napovedih bodo današnja pogajanja znova potekala na ukrajinsko-beloruski meji, začela naj bi se ob 15. uri po krajevnem času.
5.00 Rusija Ukrajino obtožuje, da želi razstreliti raziskovalni jedrski reaktor v Harkovu
Rusko obrambno ministrstvo je v nedeljo sporočilo, da nameravajo Ukrajinci razstreliti raziskovalni jedrski reaktor v Inštitutu za fiziko in tehnologijo v Harkovu, nato pa za uničenje obtožiti ruske sile. Rusko opozorilo je prišlo sicer nekaj ur potem, ko so Ukrajinci sporočili, da na poslopje inštituta padajo ruske rakete.
4.30 Zelenski poziva k okrepljenim sankcijam
Predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski je v videoposnetku v nedeljo zvečer Zahod pozval, naj okrepi sankcije. Zahodne voditelje je kritiziral, ker se ni nihče odzval na sporočilo ruskega obrambnega ministrstva, da bodo napadli ukrajinski vojaškoindustrijski kompleks. Rusi so zaposlenim v tovarnah priporočili, naj ne hodijo v službo. “Noben svetovni voditelj se ni odzval in predrznost agresorja je jasen znak, da doslej sprejete sankcije niso dovolj,” je dejal Zelenski in pozval k ustanovitvi posebnega sodišča, ki bo kaznovalo ruske vojne zločine.