V mestu Mariupol je propadel še en poskus prekinitve ognja in vzpostavitve humanitarnega koridorja za evakuacijo civilistov. Zaradi vojne je iz Ukrajine v sosednje države pobegnilo že več kot 1,5 milijona ljudi. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v telefonskem pogovoru ruskega predsednika Vladimirja Putina pozval k nujni splošni prekinitvi spopadov. Putin je na drugi strani izrazil pripravljenost na dialog, a zahteval, da ukrajinske sile najprej položijo orožje. Rusijo pa medtem zapuščajo velika podjetja. Za začasno ustavitev delovanja sta se odločili tudi ameriški podjetji Visa in Mastercard. V tujih medijih in na družbenih omrežjih se pojavlja veliko različnih informacij, katerih točnost je nemogoče preveriti.

23.00 Konec Netflixa v Rusiji

Tudi pri plaftormi za pretočne vsebine Netflix so se odločili za prekinitev poslovanja v Rusiji. “Glede na okoliščine smo se odločili, da prekinemo naše storitve v Rusiji,” je sporočil tiskovni predstavnik Netflixa. Spomnimo sicer, da odločitev prihaja potem, ko je platforma že začasno ustavila vse projekte in nakupe v povezavi z Rusijo.

22.00 Po Visi in Mastercardu zdaj še American Express

Ustavitev delovanja v Rusiji je napovedal tudi American Express. V izjavi je podjetje, specializirano za storitve plačilnih kartic, sporočilo, da zaradi invazije v Ukrajini ne bo več poslovalo v Rusiji in Belorusiji. Kartice izdane v drugih državah ne bodo delovale v Rusiji, v Rusiji izdane kartice pa ne bodo delovale v tujini. “V luči neupravičenega napada Rusije na ukrajinsko ljudstvo American Express ukinja vse operacije v Rusiji in Belorusiji,” so zapisali v sporočilu za javnost. Gre za zadnjega v vrsti večjih ameriških podjetij, ki so se zaradi ruske invazije na Ukrajino odločili za ta korak.

21.18 Ukrajinski par v vojaški uniformi dahnil usodni da

Kljub srditim spopadom in težkih časih so imeli ukrajinski vojaki danes enega redkih razlogov za veselje. Pripadnika teritorialne obrambe Lesija Ivaščenko in Valerij Filimonov sta si namreč na eni izmed kontrolnih točk v bližini Kijeva dahnila usodni da. Več v članku Ukrajinski par v vojaški uniformi dahnil usodni da.

20.16 TikTok z ukinitvijo nekaterih funkcij

Z družbenega omrežja TikTok so danes sporočili, da ustavljajo vse objave iz Rusije. Odločitev je bila sprejeta zaradi ruskega zakona, ki kaznuje lažne informacije. “V luči novega ruskega zakona o ‘lažnih novicah’ nimamo druge izbire, kot da ustavimo prenose v živo in objavo novih vsebin v našem video servisu, medtem ko preučujemo varnostne implikacije tega zakona,” so sporočili na Twitterju. V svojem spletnem blogu so dodali še, da bodo še naprej spremljali razmere v Rusiji.

Spomnimo, da je Putin je v petek podpisal zakon, ki določa visoke kazni za širjenje domnevnih lažnih informacij o ruskih vojaških silah. Kršiteljem grozijo denarne kazni in do 15 let zapora. Mediji v Rusiji v svojih poročilih o vojni v Ukrajini ne smejo uporabljati izrazov napad, invazija ali napoved vojne. Moskva namreč vojno označuje kot posebno vojaško operacijo.

19.41 Blinken: ZDA je videla ‘verodostojna poročila’ o namernih napadih na civiliste

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je danes dejal, da je ZDA videla ‘zelo verodostojna poročila o namernih napadih na civiliste’ v Ukrajini, ki bi jih lahko šteli za vojne zločine. Kot je še dodal, poteka pregledovanje in preučevanje gradiva zato, da bi lahko ponudili podporo organizacijam in instituacijam, ki so pristojne za vodenje teh preiskav. Ameriški predsednik Joe Biden je prejšnji teden sicer dejal, da je Rusija namenoma ciljala na civiliste v napadih na Ukrajino. Tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je Rusijo obtožil uporabe kasetnega streliva in vakuumskih bomb – orožja, ki je po mednarodnem pravu prepovedano, poroča CNN.

19.20 Rusija obtožuje Ukrajino, da je razvijala biološko orožje

Rusija je obtožila Ukrajino, da je s pomočjo ZDA razvijala biološko orožje. Na nocojšnji novinarski konfrenci v Moskvi je tiskovni predstavnik obrambnega ministrstva Igor Konašenkov dejal, so dobili dokaze, da so Ukrajinci ob začetku ruskega napada 24. februarja na hitro uničevali številne nevarne patogene, od povzročitelja kuge in antraksa do kolere in tularemije. Napovedal je, da bodo dokumentacijo, ki naj bi dokazovala tudi ameriško financiranje, razkrili v bližnji prihodnosti.

Konašenkov je poleg tega opozoril ukrajinske sosede, naj ne omogočajo, da bi ukrajinsko letalstvo lahko uporabljalo njihova letališča. V takem primeru bodo imeli to državo za “stran v konfliktu”. Opozorilo je bilo namenjeno predvsem Romuniji, ki jo je Konašenkov tudi izrecno omenil. “Vemo, da so ukrajinska bojna letala letela v Romunijo in druge sosednje države (…) Uporaba letališč v teh državah za nameščanje ukrajinske vojaških letal in njihova uporaba sile proti ruski vojski bi lahko pomenila vpletenost teh držav v oboroženi konflikt,” je dejal.

Povedal je sicer, da so ruske sile uspele uničiti že “praktično vsa” ukrajinska letala, ki so bila sposobna za boj. Zagrozil je tudi, da se bodo ruske sile zdaj posvetile tudi napadom na ukrajinsko vojaško industrijo. “Kot del naloge za demilitarizacijo Ukrajine bodo ruske sile napadle podjetja ukrajinske vojaške industrije,” je napovedal. Zatrdil je, da bodo uporabljali “natančna orožja”.

18.48 IAEA zaskrbljena zaradi dogajanja v nuklearki Zaporožje

Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je sporočila, da ukrajinski jedrski regulator poroča o težavah v komunikaciji z osebjem jedrske elektrarne v Zaporožju, ki ostaja pod nadzorom ruske vojske. Ukrajinske oblasti so mednarodni agenciji sporočile, da morajo upravljavci nuklearke zdaj sprejemati ukaze ruskih sil, ki so ugasnile nekatera mobilna omrežja in internet, prekinjene so telefonske povezave, elektronska pošta in faks. Mobilne telefonske povezave so slabe.

Generalni direktor IAEA Rafael Mariano Grossi je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi “poslabšanja razmer glede ključnih komunikacij med regulatorjem in jedrsko elektrarno Zaporožje”. Kot je pojasnil, je zanesljiva komunikacija med regulatorjem in upraviteljem elektrarne kritičnega pomena za jedrsko varnost. “Za varno delovanje elektrarne mora biti vodstvu in delavcem nuklearke omogočeno izvrševanje ključnih nalog v stabilnih pogojih brez nepotrebnega zunanjega vmešavanja ali pritiskov,” je dodal.

#Ukraine informs IAEA that regular staff continue to operate #Zaporizhzhya Nuclear Power Plant, but plant management is now under orders from commander of Russian forces controlling site. DG @RafaelMGrossi deeply concerned with latest developments. https://t.co/TDZlLpV10f

— IAEA - International Atomic Energy Agency (@iaeaorg) March 6, 2022

18.38 V boj za Ukrajino se je prijavilo skoraj 20 tisoč tujcev

Po besedah ukrajinskega zunanjega ministra Dmitra Kuleba se je skoraj 20 tisoč tujih državljanov prijavilo za pridružitev ukrajinskim silam, poroča BBC. Ukrajinska vlada je sicer včeraj odprla spletno stran za prijave. Kuleba naj bi dejal tudi, da so se prostovoljci prijavili iz 52 različnih držav.

18.15 – 23.00 Na Poljsko pobegnilo več milijon ukrajinskih beguncev

Poljska mejna policija je v nedeljo zvečer sporočila, da je poljsko mejo prečkalo več kot milijon ukrajinskih beguncev. “Ob 20. uri je število preseglo milijon. To je milijon tragedij,” so zapisali. Po podatkih poljskega predstavništva pri Evropski uniji je samo v soboto dnevno število prehodov preseglo rekord, in sicer 129 tisoč, poroča CNN.

17.57 Od začetka invazije ubitih več kot 360 civilistov

Od začetka ruske invazije je bilo v Ukrajini ubitih 364 civilistov, 759 je bilo ranjenih, so sporočili iz urada Visokega komisariata Združenih narodov.

17.53 Ruske sile v Irpinu med evakuacijo ubile mater z dvema otrokoma

Ruske sile, ki napredujejo proti Kijevu, so danes zjutraj napadle evakuacijsko točko v mestu Irpin, ki leži nekaj deset kilometrov zahodno od Kijeva. V napadu so umrli trije člani iste družine. Več v članku z naslovom Ruske sile v Irpinu med evakuacijo ubile mater z dvema otrokoma.

17.23 Na protestih v Rusiji prejeli več kot 4 tisoč ljudi

Po podatkih organizacije za državljanske pravice OVD-info, ki spremlja aretacije na opozicijskih shodih, je bilo v skupno 64 mestih po Rusiji prijetih 4.631 ljudi. Pred tem je tiskovna predstavnica ruskega notranjega ministrstva Irina Volk sporočila, da je bilo v Moskvi, Sankt Peterburgu in drugih ruskih mestih prijetih okoli 3.500 ljudi, ki so se udeležili “neodobrenih shodov”. V Moskvi se je na shodu proti vojni v Ukrajini zbralo okoli 2.500 ljudi. Od tega so jih okoli 1.700 prijeli. V Sankt Peterburgu se je zbralo okoli 1.500 ljudi, aretirali pa so jih okoli 750. Po drugih mestih je protestiralo še okoli 1.200 ljudi in prijeli so jih 1.061, je še povedala Volk. Dodala je še, da so preprečili tudi pozive k shodom proti “ruski specialni vojaški operaciji v Ukrajini”, ki so krožili po spletnih omrežjih. V notranjem ministrstvu so tudi opozorili, da bodo preprečili vse poskuse organiziranja nedovoljenih shodov, organizatorje pa bodo preganjali.

Policija je proti protestnikom uporabila silo, tudi električne paralizatorje. Med aretiranimi v Moskvi je po poročanju AFP tudi Oleg Orlov, vodja organizacije Memorial, ki se bori za človekove pravice. Prijeli pa so tudi veteranko ruskih borcev za človekove pravice Svetlano Ganuškino, ki sicer danes obeležuje 80. rojstni dan. Protesti proti ruski vojni v Ukrajini so sicer potekali še v mestih Novosibirsk in Jekaterinburg. Skupno naj bi bilo v Rusiji od začetka vojne v Ukrajini 24. februarja prijetih že več kot 10.000 ljudi. Vseeno ljudje hodijo na proteste praktično vsak dan, čeprav jim grozijo nasilje, kazni in zapor. Nekega moškega so zaradi pozivanja k protestom že kaznovali s 60.000 rubljev kazni (okoli 600 evrov), navaja AFP. K protestom sicer iz zapora poziva tudi vodilni ruski opozicijski aktivist Aleksej Navalni, saj da Rusi ne smejo postati “narod prestrašenih strahopetcev”.

16.15 Zakaj je propadel poskus evakuacije civilistov v Mariupolu?

V mestu Mariupol je danes propadel še drugi poskus prekinitve ognja in vzpostavitve humanitarnega koridorja za evakuacijo 200 tisoč civilistov. Tako Rusija, kot Ukrajna sta se strinjali za vzpostavitev koridorja, vendar se stranema ni uspelo dogovoriti o podrobnosti, kako naj bi evakuacija potekala. BBC poroča, da se strani tako nista dogovorili o natančnem času, lokaciji in evakuacijski poti, prav tako naj se ne bi dogovorili o prostovoljnih evakuacijah, kot tudi ne o tem, ali bi lahko ob evakuaciji pripeljali še dodatno pomoč. Sprti strani sta za propad dogovora znova okrivili ena drugo.

Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC) pa je nato prek Twitterja sporočil, da neuspešni poskusi včeraj in danes poudarjajo odsotnost podrobnega in delujočega dogovora med stranmi v konfliktu. Pri tem so opozorili, da “ICRC ni in na noben način ne more biti porok za dogovor o prekinitvi ognja med stranema ali za njegovo izvajanje”. Kritizirali so pomanjkanje ustreznega dogovora med sprtima stranema o zaščiti življenj civilistov sredi kršitev prekinitve ognja. ICRC je tudi opozoril, da za delovanje potrebuje zadovoljiva varnostna zagotovila. “Danes so naše ekipe začele vzpostavljati evakuacijsko pot iz Mariupola, preden so se sovražnosti ponovno nadaljevale,” so sporočili iz humanitarne organizacije.

15.30 Ukrajinska stran potrdila, da je evakuacijski konvoj iz Mariupola odpovedan

“Evakuacijski konvoj s civilisti danes ni mogel zapustiti Mariupola. Rusi so začeli z močnim obstreljevanjem mesta. Razmere za evakuacijo ljudi so bile prenevarne,” je na Facebooku zapisal vodja uprave v regiji Doneck Pavlo Kirilenko in dodal, da je konvoj s humanitarno pomočjo iz Zaporožja na poti v Mariupol.

15.24 Ukrajinske sile naj bi imele zajetih več sto ruskih vojakov

Ukrajinske sile imajo po besedah ukrajinskega predsednika Zelenskega zaprtih več sto ruskih vojakov. “Stotine, stotine zapornikov. Med njimi so piloti letal, ki bombardirajo naša mesta. Naše civiliste,” je dejal Zelenski v novem video sporočilu, ki ga je objavil na omrežju Telegram. Njegovih navedb sicer ni mogoče neodvisno potrditi, opozarja nemška tiskovna agencija dpa. Koliko ujetnikov ima katera stran, za zdaj ni znano.

Zelenski je sicer v svojem video nagovoru dejal, da v Ukrajini poteka “boj, kje bo potekala meja med življenjem in suženjstvom”. To po njegovih besedah velja tudi za Rusijo. “Državljani Ruske federacije so zdaj pred isto izbiro. V teh dneh. V teh urah. Med izbiro o življenju ali suženjstvu,” je dejal. Sekretar ukrajinskega sveta za nacionalno varnost Oleksej Danilov je medtem opozoril, da naj bi se pripravljala velika ofenziva ruske vojske na Kijev, Harkov in druga mesta. “Načrt sovražnika je, da obkoli ključna mesta, da izčrpa ukrajinske sile in ustvari humanitarno katastrofo za civiliste,” je objavil na Facebooku.

15.22 Poljski predsednik v svojih vilah nastanil begunce iz Ukrajine

Vrata svojih uradnih prostorov je beguncem odprl tudi poljski predsednik Andrzej Duda. Na pobudo poljske prve dame Agate Kornhauser-Duda v dveh predsednikovih uradnih vilah že nekaj dni bivajo begunci iz Ukrajine, je povedal vodja predsednikovega urada Adam Kwiatkowski. Kmalu bo tam nastanjene begunce obiskala tudi predsednikova žena, je dejal. Predsednik Duda ima ob predsedniški palači Belvedere v Varšavi na voljo še štiri vile, med drugim na polotoku Hel ob Baltskem morju in v zimskem športnem letovišču Wisla. Po podatkih poljske mejne straže je od začetka ruske invazije na Ukrajino na Poljsko prispelo 922.400 beguncev.

15.20 Putin v pogovoru z Macronom

Putin in franconski predsednik Emmanuel Macron sta danes opravila telefonski pogovor, ki naj bi trajal več kot uro in pol. Putin je francoskemu kolegu dejal, da je zamisel o srečanju Mednarodne agencije za jedrsko energijo, Rusije in Ukrajine koristna in da bi sestanek lahko potekal prek video povezave ali v tretji državi. Izrazil je tudi pripravljenost na nadaljevanje dialoga s Kijevom ob izpolnitvi ruskih zahtev. Macron pa je izrazil zaskrbljenost glede razmer v ukrajinskih jedrskih elektrarnah Zaporožje in Černobil, ki so ju pred dnevi zasedle ruske sile.

Putin mu je zagotovil “fizično in jedrsko varnost” jedrske elektrarne Zaporožje, ki so jo ruske sile zavzele v petek, pred provokacijami “ukrajinskih skrajnežev”, so po poročanju ruske tiskovne agencije Tass sporočili iz Kremlja. Ruski predsednik je pri tem komentiral predlog generalnega direktorja Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafaela Grossija, da je pripravljen priti v Černobil in voditi pogajanja med stranema o varnostnih zagotovilih za ukrajinske jedrske elektrarne.

Putin je Macrona tudi seznanil s stanjem glede pogovorov med rusko in ukrajinsko delegacijo. Pri tem je izrazil pripravljenost za nadaljevanje dialoga pod pogojem, da bodo izpolnjene ruske zahteve, še poroča Tass. “Najpomembneje je zagotoviti, da ukrajinska stran pokaže resen pristop k pogovorom o sporazumih, ki so nujni za konec bojnih operacij,” so sporočili iz Kremlja. Pogajalci obeh strani naj bi se sicer vnovič sestali v ponedeljek. To bo njihovo tretje srečanje od začetka ruske invazije na Ukrajino.

Ena od tem pogovorov je bil tudi poskus evakuacije civilistov iz obleganega ukrajinskega mesta Mariupol ob Azovskem morju, ki je danes, že drugi dan zapored propadel. Strani sta za neuspeh znova obtožili ena drugo. Putin je za neuspeh izvedbe evakuacije okrivil Kijev, ki da se ni držal dogovorjene prekinitve ognja. Putin je Macronu tudi predlagal, da bi z oblastmi v Kijevu proaktivno reševal vprašanje humanitarnih koridorjev za civiliste in tujce, so še sporočili iz Kremlja.

14.20 Erdogan poziva Putina k splošni prekinitvi ognja, Putin zahteva kapitulacijo Ukrajine

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v telefonskem pogovoru ruskega predsednika Vladimirja Putina pozval k nujni splošni prekinitvi spopadov v Ukrajini, so sporočili iz Erdoganovega urada.

Kot poroča ruska tiskovna agencija Tass, je Putin Erdoganu pojasnil, da “specialna vojaška operacija” v Ukrajini poteka po načrtih in tudi urniku. Rusija jo je pripravljena ustaviti le, če bo Ukrajina izpolnila ruske zahteve in položila orožje. “Vsak poskus, da bi s pogajanji zavlačevali in omogočili ukrajinski vojski, da se reorganizira, bo neuspešen. V povezavi s tem je bilo izpostavljeno, da je zaustavitev specialne operacije možna le, če bo Kijev ustavil vojaške akcije in izpolnil ruske zahteve, ki so bile popolnoma jasne,” so sporočili iz Kremlja po telefonskem pogovoru obeh voditeljev.

Putin je izrazil pričakovanje, da bodo ukrajinski pogajalci konstruktivni in upoštevali stanje na terenu. Pogajalci obeh strani naj bi se sicer vnovič sestali v ponedeljek. To bo njihovo tretje srečanje od začetka vojne. Putin je tudi zatrdil, da si ruska vojska prizadeva, da ne bi ogrožala življenj in varnosti civilnih prebivalcev. Izvajajo “natančne napade” zgolj na vojaške cilje, ukrajinski branilci pa da so tisti, ki se skrivajo za civilisti in povzročajo uničenje.

Turški predsednik je sicer Putina opozoril, da bi prekinitev ognja vsaj nekoliko zmanjšala zaskrbljenost zaradi težkega humanitarnega položaja v Ukrajini, poleg tega pa omogočila iskanje mirne rešitve, pa so sporočili iz Erdoganovega urada. Erdogan je ob tem napovedal tudi nadaljevanje turških prizadevanj za sodelovanje v iskanju rešitve za konec vojne v Ukrajini.

Turčija, ki je članica Nata, bo sicer v južnem mestu Antalya prihodnji konec tedna gostila diplomatski forum, ki naj bi se ga udeležil tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov. V Ankari si prizadevajo, da bi se foruma udeležil tudi ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba, a zaenkrat še ni jasno, ali bo lahko prišel v Antalyo.

Erdogan je bil tretji voditelj katere od članic Nata, ki je govoril s Putinom od začetka ruskega napada na Ukrajino. Zadnjič sta sicer govorila 23. februarja, dan pred invazijo. Doslej se je Putin izmed voditeljev članic Nata pogovarjal le s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in nemškim kanclerjem Olafom Scholzem. Danes pa se je znova slišal z Macronom, so potrdili tako v Moskvi kot v Parizu.

14.38 Blinken potrdil razmišljanja o dobavi letal Ukrajini

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je v moldavski prestolnici Kišinjov, kjer se je danes mudil v okviru evropske turneje, potrdil, da ZDA razmišljajo o tem, da bi Poljski poslale vojaška letala, če se Varšava odloči za dobavo svojih migov Ukrajini. Da si Washington prizadeva za dogovor s Poljsko o dobavi letal Ukrajini, so pred tem poročali tudi ameriški mediji.

Po poročanju ameriških medijev, ki se sklicujejo na ameriške uradnike, bi glede na predlog Washingtona Poljska poslala Ukrajini svoja bojna letala tipa mig, na katere so navajeni tudi ukrajinski piloti. V zameno pa bi od ZDA dobila ameriške lovce F-16. Blinken je danes pojasnil, da o konkretnem časovnem načrtu ne more govoriti, da pa lahko reče le, da to vprašanje obravnavajo “zelo, zelo aktivno”. “Trenutno aktivno preučujemo vprašanje letal, ki bi jih Poljska lahko dostavila Ukrajini. In kako bi potem mi lahko dostavili, če se Poljska odloči (…) dostaviti ta letala,” je dejal.

14.17 Ruske rakete uničile letališče v mestu Vinnjtsia

Civilno letališče v mestu Vinnjtsia, okoli 250 kilometrov jugozahodno od Kijeva, so ruske rakete popolnoma uničile, je povedal ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski, poroča BBC. Večina bojev je do zdaj potekala severno in vzhodno od Kijeva ter v južnem delu države.

13.55 Nov poskus evakuacije iz Mariupola padel v vodo

V mestu Mariupol je propadel še en poskus prekinitve ognja in vzpostavitve humanitarnega koridorja za evakuacijo civilistov, poroča Reuters. Kot navaja tiskovna agencija, proruski separatisti in ukrajinska nacionalna garda si izmenjujejo očitke, kdo je za to odgovoren.

Ukrajinska televizija je predvajala izjavo vojaka, ki je povedal, da ruske in proruske sile nadaljujejo z obstreljevanjem območij, ki naj bi bila varna. Ruska tiskovna agencija pa navaja uradnika iz Donecka, ki je za nespoštovanje dogovora obtožil ukrajinsko stran. Po njegovih besedah naj bi mesto zapustilo le 300 ljudi.

Ukrajinska stran je napovedala, da načrtujejo evakuacijo okoli 200 tisoč ljudi. Mesto Mariupol ima sicer okoli 400 tisoč prebivalcev. Prvi poskus v soboto je bil prekinjen zaradi prekršitve prekinitve ognja. Ukrajinci so za to obtožili Ruse, ti pa Ukrajince.

Mednarodni komite rdečega križa je sporožil, da ljudje na tem in drugih območjih živijo v obupnih razmerah. “Ljudje morajo biti ves čas zaščiteni, ker niso tarča. Nujno potrebujejo vodo, hrano in zavetišče. Osnovne življenjske potrebe. Potrebujemo varnostna zagotovila, da jim lahko dostavimo pomoč,” so zapisali v objavi na Twitterju.

13.40 Papež poziva h koncu prelivanja reke krvi v Ukrajini

Papež Frančišek je danes v Vatikanu ponovno pozval k prekinitvi spopadov v Ukrajini. Pozval je k vzpostavitvi humanitarnih koridorjev za begunce in dostopa do obleganih območij, da bi se ljudem zagotovilo vsaj življenjsko potreben živež in vodo. “Reke krvi in solza tečejo v Ukrajini. To ni zgolj vojaška operacija, ampak vojna, ki seje smrt, uničenje in bedo,” je dejal Frančišek v svojem angelusu. “Vse več je žrtev in beguncev, predvsem mater in otrok,” je dodal papež. Kot je dejal, misli tudi na vse, ki so sprejeli begunce. Pozval je k takojšnji prekinitvi nasilja in k mirovnim pogajanjem. Mednarodno pravo bi bilo treba spoštovati, se je zavzel.

Papež je izrazil tudi pripravljenost, da bi Vatikan kakorkoli na konkreten način pomagal pri vzpostavljanju miru. V Ukrajino sta s to nalogo odpotovala tudi dva kardinala, Poljak Konrad Krajewski in Kanadčan Michael Czerny, je še sporočil Frančišek. Zahvalil pa se je tudi novinarjem, ki postavljajo svoje življenje na kocko, da poročajo o vojni v Ukrajini. “Hvala za vašo službo, s katero nam omogočate, da nam je drama ukrajinskih ljudi bliže in da lahko vidimo vso grozoto vojne,” je v molitvi še dejal papež.

13.08 Zelenski: Rusija se pripravlja na bombardiranje Odese

12.34 Gazprom zagotavlja, da plin proti Evropi teče nemoteno

Spopadi v Ukrajini in tudi zahodne sankcije proti Rusiji ne vplivajo na dobavo ruskega plina Evropi, trdijo v ruskem energetskem gigantu Gazprom. Plinovodi v Ukrajini so sicer zaradi spopadov poškodovani na šestih mestih, a kot zagotavljajo v Moskvi, plin proti Evropi teče nemoteno, poroča nemška tiskovna agencija dpa.  Tiskovni predstavnik Gazproma Sergej Kuprijanov je potrdil, da so količine plina, ki tečejo čez Ukrajino, v normalnem obsegu. “Gazprom izvaja dobave ruskega plina za tranzit čez ukrajinsko ozemlje po rednem režimu in ustrezno glede na naročila evropskih potrošnikov,” je Kuprijanov povedal za rusko tiskovno agencijo Interfax. Preko Ukrajine naj bi tako danes steklo 109,5 milijona kubičnih metrov plina.

11.56 ZDA naj bi se dogovarjale s Poljsko za dostavo letal Ukrajini

Washington si prizadeva za dogovor s Poljsko o dobavi vojaških letal Ukrajini za okrepitev obrambe Kijeva pred rusko invazijo, so v soboto poročali ameriški mediji. Glede na predlog bi Poljska poslala Ukrajini letala iz sovjetske dobe, v zameno pa bi od ZDA dobila ameriške lovce F-16, so nakazali ameriški uradniki. “S Poljaki sodelujemo glede tega vprašanja in se posvetujemo z ostalimi našimi zavezniki v Natu,” je po poročanju Wall Street Journala in televizijske mreže NBC povedal uradnik Bele hiše.

Ruska invazija na Ukrajino, ki traja že enajsti dan, je terjala visok človeški in gospodarski davek, ukrajinske oblasti pa poročajo o na stotinah ubitih civilistov. Zahodni zavezniki so Ukrajini dostavili orožje, strelivo in finančno pomoč.

11.49 V Irpinu napadli točko za evakuacijo civilistov

V nedeljo zjutraj so napadli evakuacijsko točko, ki jo civilisti uporabljajo za evakuacijo iz mesta Irpin, ki leži zahodno od Kijeva. V trenutku napada je območje prečkalo več civilistov. Mediji, ki so bili na terenu, poročajo, da so v napadu umrli najmanj trije ljudje, med njimi dva otroka, poroča CNN, ki ne more potrditi števila žrtev.

11.10 V Ukrajini napadene tudi zdravstvene ustanove

Svetovna zdravstvena organizacija je potrdila, da je bilo v vojni v Ukrajini napadenih tudi nekaj zdravstvenih centrov, zaradi česar je več ljudi umrlo, nekateri so ranjeni. Kot je povedal generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus, napadi na zdravstvene ustanove in delavce kršijo medicinsko nevtralnost in pomenijo kršitev mednarodnega humanitarnega prava.

10.47 Ukrajino je zapustilo že 1,5 milijona ljudi

Zaradi vojne je iz Ukrajine v sosednje države v zadnjih desetih dneh pobegnilo že več kot 1,5 milijona ljudi, je sporočil visoki komisar ZN za begunce Filippo Grandi. To je zdaj najhitreje rastoča begunska kriza v Evropi po drugi svetovni vojni, je na Twitterju zapisal visoki komisar ZN za begunce Filippo Grandi.

Na Poljsko je prispelo že skoraj milijon beguncev. Kot je sporočila poljska mejna policija, je od začetka ruskega napada 24. februarja mejo med Ukrajino in Poljsko prečkalo 922.400 beguncev. Samo v soboto jih je prišlo 129.000, danes pa do sredine dopoldneva že 39.800, so navedli. Po podatkih poljskega zunanjega ministrstva je velika večina prišlekov ukrajinskih državljanov. So pa zabeležili tudi državljane Uzbekistana, Belorusije, Indije, Nigerije, Alžirije, Maroka, ZDA in drugih držav.

10.34 Varnostni sistemi v jedrski elektrarni Zaporožje so nedotaknjeni

Varnostni sistemi v ukrajinski jedrski elektrarni Zaporožje so nedotaknjeni, sevanje pa ostaja na običajni ravni, je sporočil ukrajinski jedrski regulator. V petek je med obstreljevanjem ruskih sil v eni od stavb ob največji evropski jedrski elektrarni izbruhnil požar. Ogenj so pogasili, nadzor nad jedrsko elektrarno pa je prevzela Rusija. Ukrajinski regulator je po poročanju BBC še sporočil, da mu je uspelo ohraniti stik z zaposlenimi, trenutno pa delujeta dva od šestih jedrskih reaktorjev.

Mednarodna agencija za jedrsko energijo je sporočila, da ostale tri ukrajinske jedrske elektrarne delujejo varno. Opozorili pa so, da morajo imeti zaposleni možnost počitka, da lahko delajo varno. Opozorilo prihaja po tem, ko je Rusija prejšnji teden zasedla območje nekdanje jedrske elektrarne v Černobilu, zaposleni pa naj bi morali biti tam že 11 dni, pri tem pa naj ne bi smeli zamenjati izmene.

10.23 V Mariupolu napovedana nova evakuacija

V mestu Mariupol, ki leži na jugu Ukrajine, je napovedana nova začasna prekinitev ognja. Evakuacija naj bi se začela natančno opoldne po lokalnem času (ob 11. uri po srednjeevropskem času). V ta namen naj bi se ob 10. uri po lokalnem času (ob 9. po srednjeevropskem) začela prekinitev ognja, ki naj bi trajala najmanj do 21. ure po lokalnem času (do 20. ure po srednjeevropskem).

V Mariupolu, strateško pomembnem mestu ob Azovskem morju, živi približno 440.000 ljudi. Za evakuacijo civilistov z območij spopadov so se pogajalci obeh strani dogovorili v četrtek.

Prvi poskus v soboto je bil prekinjen zaradi prekršitve prekinitve ognja. Ukrajinci so za to obtožili Ruse, ti pa Ukrajince. Avtobusi naj bi civiliste vozili iz mesta s treh zbirnih postaj. Izhod naj bi bil možen tudi z zasebnimi avtomobili. Zaenkrat ni povsem jasno, koliko ljudem je v soboto uspelo zapustiti mesto.

09.10 Rusi še naprej oblegajo Kijev in Harkov

Ruska vojska še naprej oblega največji ukrajinski mesti Kijev in Harkov, kjer po informacijah generalštaba ukrajinske vojske potekajo srditi boji. Prav tako potekajo močni spopadi za mesto Mikolajiv na jugu in Černjihiv na severu države.

Ruske sile sicer skušajo vdreti v predmestja Kijeva. Ponoči je bilo sproženih več alarmov pred letalskimi napadi, je sporočil generalštab ukrajinske vojske. Boji so potekali tudi v bližini kijevskega mednarodnega letališča. Glavni cilj ruskih cilj naj bi bila obkolitev Kijeva, Harkova in Mikolajiva, so še sporočili iz generalštaba ukrajinske vojske. Po podatkih ruskega obrambnega ministrstva sicer ruske sile “dobro napredujejo” in so zavzele več manjših mest in naselij, je objavila ruska tiskovna agencija Interfax.

Cilj napadov ruskih letal je tudi mesto Sumi na severovzhodu Ukrajine. Med drugim je bilo uničeno skladišče hrane, že v petek pa so v tem mestu uničili toplarno in elektrarno. V okolici tega mesta tako ni elektrike, ponekod tudi ne oskrbe z vodo. Ukrajinske sile pa poročajo tudi o precejšnjih izgubah.

Po navedbah ukrajinskih virov so se nadaljevali tudi napadi na Mariupol in Volnovaho južno od Donecka, potem ko je Rusija tudi uradno odpovedala krajšo prekinitev ognja za humanitarno evakuacijo civilistov. Ukrajinske sile za to krivijo Rusijo, proruski separatisti pa nasprotno ukrajinske sile. Mariupol, ki ima več kot 400.000 prebivalcev, je sicer strateško mesto ob obali Azovskega morja in ga ruske sile že več dni napadajo s topništvom. Volnovaha, ki ima okoli 20.000 prebivalcev, pa leži okoli 60 kilometrov severno od Mariupola na cesti proti Donecku. Iz Mariupola medtem poročajo o velikem pomanjkanju hrane, vode in zdravil, poročajo tuje tiskovne agencije.

09.00 Ruske sile naj bi skušale zavzeti tudi veliko hidroelektrarno Kaniv

Ruske sile naj bi se po navedbah generalštaba ukrajinske vojske pripravljale na zavzetje velike hidroelektrarne Kaniv na Dnepru, ki leži okoli 150 kilometrov jugovzhodno od Kijeva in je ključna za zagotavljanje elektrike ukrajinski prestolnici. Ruske sile so sicer zavzele že več velikih energetskih objektov v Ukrajini, tudi največjo evropsko nuklearko v Zaporožju.

08.38 Biden znova zagotovil podporo Zelenskemu

Ameriški predsednik Joe Biden in njegov ukrajinski kolega Volodimir Zelenski sta v soboto zvečer ponovno govorila po telefonu o položaju v Ukrajini, ki se sooča z rusko agresijo. Biden je Zelenskemu znova zagotovil podporo in mu pojasnil ukrepe proti Rusiji, “da bo trpela posledice svoje agresije na Ukrajino”, so sporočili iz Bele hiše.

Kot so pojasnili, je Biden v dobre pol ure dolgem telefonskem pogovoru Zelenskemu pojasnil, kaj vse delajo ZDA doma in z zavezniki, da bi Rusija plačala kar najvišjo ceno zaradi svojega napada na Ukrajino. Izpostavil in hkrati pozdravil je predvsem odločitev največjih ponudnikov kreditnih kartic, ameriških podjetij Visa in Mastercard, da začasno ustavljata delovanje v Rusiji. Zelenskemu je tudi obljubil, da bodo ZDA še povečale humanitarno in gospodarsko pomoč Ukrajini, pa tudi vojaško.

07.30 Radio Svobodna Evropa prekinil oddajanje v Rusiji

Radio Svobodna Evropa je sporočil, da je prekinil delovanje v Rusiji. Kot so dejali, se tamkajšnje podjetje sooča s stečajem, na novinarje pa pritiska policija, poroča BBC. Dodali so, te odločitve niso sprejeli sami, ampak jim jo je vsilil Putinov režim. Rusko občinstvo bodo zdaj skušali doseči s pomočjo “vseh drugih možnih platform”. Radio Svobodna Evropa, ki je v Ukrajini oddajal od leta 1953, bo še naprej poročal o ruski invaziji v Ukrajini.

06.50 Rusijo zapuščajo velika svetovna podjetja

Zaradi ruske invazije v Ukrajini se je za (začasen) umik iz Rusije odločilo že več svetovno znanih podjetij, med drugim Apple, Samsung, Ikea, Zara, H&M in Chanel. Več o tem preberite tukaj.

06.45 Berlinska državna opera z dobrodelnim koncertom za Ukrajino

Državna opera v Berlinu bo drevi s svojim orkestrom in zvezdniškim dirigentom Danielom Barenboimom pripravila t. i. Koncert za mir, na katerem bo zbirala sredstva za pomoč prebivalcem Ukrajine. Izkupiček bodo namenili Ukrajinski humanitarni fundaciji, so sporočili iz operne hiše.

06.41 Visa in Mastercard ustavljata poslovanje v Rusiji

Velikana med ponudniki kreditnih kartic, ameriški podjetji Visa in Mastercard začasno ustavljata delovanje v Rusiji. Gre za zadnji v vrsti večjih ameriških podjetij, ki so se zaradi ruske invazije na Ukrajino odločila za ta korak.

Podjetje Mastercard je sporočilo, da se je glede na naravo trenutnega konflikta, ki da je brez primere, in glede na “negotovo ekonomsko okolje” odločilo ustaviti svoje omrežne storitve v Rusiji. Tudi Visa je podobno sporočila, da bo “v prihodnjih dneh v sodelovanju s svojimi strankami in partnerji v Rusiji sodelovala pri ustavitvi vseh transakcij”.

Po tem denimo v Rusiji izdane kartice v tujini ne bodo več delovale. Kreditnih kartic, ki so jih izdale finančne institucije izven države, pa v Rusiji ne bo več mogoče uporabljati, sporočilo Vise povzema nemška tiskovna agencija dpa, ki dodaja, da je Mastercard napovedal enako ukrepanje. Že pred tem sta podjetji v preteklih dneh dostop do svojih plačilnih omrežij onemogočili ruskim bankam, ki so jih doletele mednarodne sankcije.

Prvi mož Vise Al Kelly je danes glede tega še sporočil, da obžalujejo učinke, ki jih bo njihova odločitev imela na sodelavce, stranke, partnerje, trgovce in imetnike kartic v Rusiji. “Ta vojna in nenehna grožnja miru in stabilnosti terjata, da ukrepamo v skladu s svojimi vrednotami,” je zapisal. Tudi pri Mastercardu so sporočili, da odločitve za ukrepanje niso sprejeli zlahka. “Mastercard je v Rusiji dejaven več kot 25 let,” so zapisali in dodali, da bodo z delovanjem nadaljevali, ko bo to “primerno in pravno dopustno”.