Varuh o spornem zakonu o tujcih obvestil Evropsko komisijo

Svet 16. Avg. 202115:58 > 16:061 komentar
Delite:
Begunci
Foto: Milos Vujinovic/Bobo

Štiri mesece po sprejetju novele zakona o tujcih, ki ob povečanih migracijskih tokovih vladi omogoča razglasitev kompleksne krize in drastično omejuje dostop do azilnega postopka, je varuh za človekove pravice končno ukrepal. O problematiki je sredi julija obvestil Evropsko komisijo.

Novela zakona o tujcih, ki jo je državni zbor sprejel konec marca, vladi ob povečanih migracijskih tokovih omogoča razglasitev kompleksne krize, policiji pa v tem času podeljuje povečana pooblastila. V skladu z njimi bi lahko policisti suvereno presojali, ali je tujec, ki je nezakonito prečkal državno mejo, upravičen zaprositi za azil, in ga v nasprotnem vrnili v sosednjo državo. Nevladne organizacije so takoj po sprejetju novele zakona protestirale, saj določbe zakona očitno kršijo mednarodno zakonodajo in konvencije o človekovih pravicah, katerih podpisnica je tudi Slovenija. Varuha človekovih pravic Petra Svetino so pozvale, naj sproži ustavno presojo novele zakona.

Varuh je danes sporočil, da se je v zvezi z novelo zakona o tujcih sredi julija obrnil na Evropsko komisijo, saj se glede na izkušnjo iz leta 2017 sprašuje, kaj bi se v primeru ponovnega izpodbijanja novelirane ureditve in morebitnim vnovičnim uspehom pred ustavnim sodiščem “dejansko doseglo”. Podoben zakon je bil namreč sprejet na začetku leta 2017, ustavno sodišče pa ga je leta 2019 v delu, ki je določal, da lahko policija na meji zavrača prošnje za azil brez individualne obravnave, razveljavilo.

“Na to, da je zakonodajalec ponovno sprejel podobno rešitev, kakršno je pred tem nacionalno ustavno sodišče že razveljavilo, je lahko svojevrsten problem vladavine prava. V demokratičnih in na vladavini prava temelječih družbah naj bi si namreč izvršna oblast (vlada) kot pripravljalec oziroma predlagatelj zakonodajnih sprememb in zakonodajna oblast (parlament) kar najbolj prizadevali upoštevati presojo najvišjega organa sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin (ustavnega sodišča).”

Varuh za človekove pravice Peter Svetina

Na Evropsko komisijo se je obrnil, saj meni, da “pravo EU nalaga državam članicam določene obveznosti na področju azilne in migracijske politike, ki jih države ne morejo enostransko prezreti ali zaobiti. V naddržavni skupnosti, kakršna je EU, je treba stremeti k usklajenim ravnanjem držav članic. Ne gre tudi pozabiti, da na sleherno državo lahko vplivajo tudi povsem enostranske odločitve drugih držav – če se ena država npr. odloči sistematično izvajati napotitve migrantov v sosednjo državo, lahko pride do t. i. domino učinka še drugje na migrantski poti”.

Varuh ocenjuje, da bi lahko “sporne slovenske zakonske rešitve v zvezi s kompleksno krizo” pomenile kršitev obveznosti po pravu EU. Evropska komisija pa ima po njegovih besedah na voljo različne vzvode, s katerimi lahko vpliva na države članice, da nacionalno pravo uskladijo s pravom EU. Med drugim, ocenjuje varuh, ima komisija pristojnost, da sproži postopek proti državi članici, če oceni, da ne izpolnjuje svojih obveznosti po pravu EU, v končni fazi pa lahko o tem odloči tudi evropsko sodišče.

Komentari

Vaš komentar