Vnovično odprtje ruskega paviljona na Beneškem bienalu: EU grozi z odvzemom sredstev

Udeležba Rusije na letošnjem Beneškem bienalu poglablja spor med Brusljem in Italijo. Evropska komisija grozi z odvzemom do dveh milijonov evrov financiranja, medtem ko del italijanske vlade takšne pritiske odločno zavrača.
Udeležba Rusije na letošnjem Beneškem bienalu še naprej povzroča napetosti med italijanskimi institucijami in Brusljem, nesoglasja pa so očitna tudi znotraj vlade Giorgie Meloni.
Potem ko je skupina evropskih poslancev v preteklih tednih pozvala Evropsko komisijo k ukrepanju proti vnovičnemu odprtju ruskega paviljona, ki je bil zaprt od leta 2022, je Bruselj začel postopek za zmanjšanje sredstev, ki jih od Evropske unije prejme beneški bienale sodobne umetnosti.
Kot poročajo italijanski mediji, je Evropska izvajalska agencija za izobraževanje in kulturo (EACEA) v pismu, ki ga je v petek poslala predsedniku bienala Pietrangelu Buttafuocu, bienalu dala 30 dni časa, da pojasni svoje stališče glede odprtja ruskega paviljona, sicer mu grozi izguba do 2 milijonov evrov nepovratnih sredstev, predvidenih do leta 2028, poroča Euronews.

Vnovična udeležba Rusije na razstavi, ki se odpira 9. maja, po mnenju kritikov pomeni kršitev sankcij zaradi njene invazije na Ukrajino. Proti odločitvi so protestirali v Kijevu in še 22 državah EU. Svoje nestrinjanje pa je po poročanju portala simbolno izrazil tudi italijanski minister za kulturo Alessandro Giuli, ko je zapustil odprtje osrednjega paviljona in odpotoval v Lvov.
"To je norost"
Medtem je več italijanskih politikov obsodilo pismo Evropske komisije, med drugim vodja Gibanja petih zvezd Luca Pirondini ter podpredsednik italijanske vlade in prvak stranke Liga Matteo Salvini.
"To je norost," se je po navedbah Euronews na odločitev Bruslja odzval Salvini in dodal, da je ob vseh krizah v svetu, tudi Iranu "sramotno", da Evropska komisija grozi italijanskim kulturnim institucijam.

Podobno je stališče EU kot "nesprejemljivo" označil tudi predsednik dežele Benečija Alberto Stefani. Po njegovih besedah mora umetnost spodbujati kulturni dialog in graditi mostove, zlasti takrat, ko diplomacija ne najde rešitev.
Italijanske poslance v Evropskem parlamentu je ob tem pozval, naj zaščitijo vlogo bienala. "Mir se ne gradi s cenzuro in svobode se ne brani z njenim omejevanjem."

Odločitev Bruslja je po navedbah portala Euronews kritiziral tudi italijanski evropski poslanec Angelo Bonelli iz stranke AVS, ki je Evropsko komisijo obtožil dvojnih meril. "Evropska komisija povzdiguje glas in grozi s sankcijami zaradi prisotnosti Rusije, vendar molči in ne postavlja nobenih pogojev glede sodelovanja Izraela, kljub genocidu v Gazi in več kot 70.000 mrtvim," je dejal Bonelli.
"Če menimo, da je umetnost lahko orodje dialoga za mir, potem naj bienale odloča avtonomno; če pa so Rusi izključeni, potem morajo biti izključeni tudi Izraelci," je še dodal.
Kijev sankcioniral pet ruskih umetnikov
Ob pismu Evropske komisije pa je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sprejel sankcije proti petim ruskim umetnikom in kulturnikom, povezanih z odprtjem ruskega paviljona, ki jih obtožujejo "opravičevanja agresije in širjenja propagande".
Sankcije po navedbah Euronews vključujejo omejitve finančnega delovanja v Ukrajini, prepoved vstopa v Ukrajino ter prekinitev vsakršnih kulturnih izmenjav in znanstvenega sodelovanja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje