Kaj se v resnici skriva za oceno vašega otroka

avtor:

Suzana Lovec

13. jun 2026. 05:15

| Podkast

komentarjev

Dodajte N1 med priljubljene vire na Googlu Več o tem

Deli

Slovenija, Preska, 22.10.2020, Prazne učilnice, učenje na daljavo, učiteljica, prazen razred, računalnik, izobraževanje na daljavo, stoli, mize, učilnica, učenci, dijak — Foto: Žiga Živulović, BOBO

Kaj je narobe in kaj je dobro v našem šolstvu in šolah? Kaj bi bilo treba spremeniti in kako? Kakšen je širši kontekst težav? Kaj pove razkorak med ocenami in rezultati nacionalnega preverjanja znanja? Kaj pripoveduje nacionalno poročilo o kakovosti sistema vzgoje in izobraževanja v Sloveniji? Kaj bi lahko pomenila "nevtralna šola"? In kako pomembne so šolske knjižnice, pa se tega očitno ne zavedamo?

Oglaševanje

Pogovor glejte tu:

Če želite pogovor le poslušati, lahko to naredite tu:

Bliža se konec šolskega leta, tu je matura, končali so se nacionalni preskusi znanja, učenci 9. razredov so tik pred vpisom v srednje šole, večina učencev, učenk ter dijakov in dijakinj prav te dni pridobiva še zadnje ocene, učitelji in učiteljice v osnovnih šolah, profesorji in profesorice v srednjih šolah pa zaključujejo ocenjevanje.

šolstvo — Pred snemanjem oddaje N1 podkast | Lučo Polenik/N1

Trije gosti, številne odprte teme

Gosti dr. Karmen Pižorn, dekanja Pedagoške fakultete v Ljubljani, dr. Damijan Štefanc z Oddelka za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete v Ljubljani in Špela Kuralt, novinarka, ki na časniku Delo sistematično pokriva področje šolstva, so ob tej priložnosti naši gosti v poglobljenem pogovoru o šoli in šolstvu.

In tem za pogovor, izpostavljanje težav, iskanje rešitev in tudi nizanje pozitivnih plati je veliko. Na kaj najbolj opozarjajo naši trije gosti? Poslušajte razpravo o slovenskih šolah, ocenah otrok, sistemu, učiteljih, postopkih in možnosti izboljšav.

Iz pogovora: Vedno slabše znanje

Špela Kuralt: "Te mednarodne raziskave ena za drugo kažejo še nekaj. Ja, so vedno večje razlike med učenci, tudi med spoloma, ampak kažejo pa še nekaj: da so rezultati med šolami praktično enaki, statistično ni razlik. Kar pomeni, da je vseeno, ali otrok hodi v osnovno šolo v središču Ljubljane, kjer domnevamo, da so najboljše šole – domnevamo, pravim! –, ali pa nekje na podeželju ali celo za mejo. Kar pa je problem, pa je, da smo vsi enaki v vedno slabšem znanju. Znanja je pa manj in padamo povsod. To pa je problem."

Znanje, otroci, učenci, sistem in država

Kaj boste še slišali v današnjem pogovoru?

kaj kažejo podatki
razlika med oceno v šoli in dosežku učenca na nacionalnem preverjanju znanja
inflacija petic, ki mnoge ne odražajo dejanskega znanja učenk in učencev
zakaj je pomembno, da imamo NPZ-je
kaj pa bi bilo treba izboljšati
zapleten in kaotičen postopek prijave oziroma vpisovanja v srednje šole
zakaj stres in kdo ga povzroča
kakšen je širši družbeni kontekst današnjih težav
kaj, če ne moreš na želeno srednjo šolo ali fakulteto; zakaj naj to ne bo "katastrofa"
pomen dobrih učiteljev
kako se na terenu, v šolah, odraža problem s kadri
kakšni so konkretni primeri in kaj kažejo
kako napačno je mišljenje, da učenje in znanje nista potrebna, ker da imamo umetno inteligenco; kako konkretno je človek z znanjem drugačen od človeka brez lastnega znanja
kaj ogroža javno šolo in kako jo ubraniti
kam vodi zanemarjanje šolskih knjižnic

Iz pogovora: Zaupanje, ocene, pritiski in znanje

Dr. Karmen Pižorn: "To lahko res rešimo s predanimi učitelji. In pa seveda družbo, ki bo njim zaupala. Da vsakič, ko zaključim oceno in tista ocena ni všeč staršem, pride starš name ... in jaz vztrajam, potem gre pa do ravnatelja, ravnatelj pa pride do mene in pravi: tole bi pa lahko malo drugače ocenila ... Moraš stati za tem. Učitelj pa mora seveda biti tudi usposobljen pri ocenjevanju."

Iz pogovora: Ideološko nevtralna šola bi imela enak odnos do dobrega in zlega

Dr. Damijan Štefanc: "Kar pomeni, da ta ideološka nevtralnost ne bo nevtralnost. Mi vemo, da ne more obstajati nekaj, čemu rečemo ideološko nevtralna šola. To bi bila šola, ki bi imela enak odnos do dobrega in do zlega. Ne želimo si take šole. Vzgoja ni proces, ki je ideološko nevtralen, ker v tem primeru ne bi bila vzgoja. Sploh ne gre za to. Gre za to, da se pod krinko ideološke nevtralnosti začne neko javno šolo še kako ideološko profilirati."

Celoten pogovor, ki je dolg 75 minut, posneli pa smo ga v četrtek popoldne, vam je v celoti dosegljiv v obeh posnetkih zgoraj.

Spoštovanje, razumevanje in naša prihodnost

Preverite tudi, kaj sta v N1 podkastu lani povedala učiteljica leta 2024 in profesor, katerega besede so odmevale. Poglejte pogovor: Svojim učencem in dijakom povesta, da jih imata rada.

Kje se lahko naročite?

Na N1 podkast s Suzano Lovec se sicer lahko naročite na platformah APPLE PODCASTS, SPOTIFY, SOUNDCLOUD, CASTBOX in DEEZER in tudi na našem YouTubovem kanalu, najdete pa jih tudi na Metroplayu in Eonu. Vsi N1 podkasti s Suzano Lovec so zbrani tudi na naši podstrani Podkast. Nekatere od zadnjih vam ponujamo tudi tu spodaj.