Potem ko je vojska v letošnjem letu prevzela oblast v Mjanmaru, Maliju in Gvineji, se je vojaški udar ta teden zgodil še v Sudanu na severovzhodu Afrike. Napete razmere v državi, ki je v primežu hude gospodarske krize, so se zaostrile.

1. Kaj se je ta teden zgodilo v Sudanu?

V noči na ponedeljek je sudanska vojska pridržala člane vladnega kabineta in nekatere druge politike; med njimi tudi sudanskega premierja Abdala Hamdoka, ki pa se je – pod strogim nadzorom – v torek smel vrniti domov. Poveljnik sudanskih oboroženih sil Abdel Fatah al Burhan je razpustil vladajoči suvereni svet in prehodno vlado ter razglasil izredne razmere. Vojska je po njegovih besedah prevzela oblast, da bi se izognili “državljanski vojni”. Zanikal je, da je akcija vojske vojaški udar in menil, da vojski ni preostalo drugega, kot da ukrepa zoper politike, ki so spodbujali ljudi k protestom.

Aretacijam politikov in civilnih voditeljev so sledile demonstracije njihovih podpornikov v več sudanskih mestih. Pripadniki varnostih sil so streljali na protestnike, umrlo pa je več ljudi. Javno življenje v prestolnici Kartum in mestu Omdurman, ki ju ločuje Nil, je bilo delno zaustavljeno, na ulicah so patruljirali vojaki in pripadniki paravojaških enot. Vrstili so se pozivi k splošni stavki, ki so se jim pridružili zdravniki in delavci v naftni industriji. Poleti na in s kartumskega letališča so bili nekaj dni zaustavljeni.

2. Zakaj je v Sudanu oblast prevzela vojska?

Leta 2019 so množični protesti ob podpori vojske po treh desetletjih z oblasti odnesli avtokrata Omarja al Baširja, ki mu med drugim očitajo odgovornost za vojne zločine v Darfurju in mu bodo predvidoma sodili na Mednarodnem kazenskem sodišču v Haagu. Po Baširjevem odhodu so v Sudanu vzpostavili prehodno vlado, ki jo je vodil Hamdok, nad njo pa je bdel suvereni svet, ki je vključeval civilne voditelje in vojaške predstavnike.

Napetosti med civilnimi in vojaškimi voditelji trajajo že dalj časa, spremljajo jih protesti, razlogov zanje pa je več – med njimi je zahteva civilnih predstavnikov po preoblikovanju vojske na način, da bi iz nje izločili Baširjeve podpornike.

Sudan je tretja največja afriška država in nekdanja britanska kolonija, kjer živijo različne etnične skupine. Zgodovino države zaznamujejo oboroženi konflikti, pri čemer je javnosti najbolj znan konflikt v Darfurju. Sudan je v primežu hude gospodarske krize: cene rastejo, primanjkuje pa tudi osnovnih življenjskih dobrin (živil, goriva, zdravil).

3. Kdo je general Abdel Fattah al Burhan, ki je orkestriral vojaški udar?

Generala Burhana je javnost spoznala leta 2019, ko je sodeloval pri odstavitvi Baširja. Po odstopu takratnega obrambnega ministra se je prebil na čelo suverenega sveta, ki naj bi sprejemal odločitve v državi do volitev leta 2023.

Burhan je svojo vojaško kariero začel kot vojak v obmejnih enotah, nato pa se je boril v Darfurju in na območju današnjega Južnega Sudana v času Druge sudanske državljanske vojne. Leta 2015 so pod njegovim poveljstvom v Jemen odpotovali vojaki, ki so se v tamkajšnji vojni borili na strani Savdske Arabije. Po odstavitvi Baširja aprila 2019 je vodil prehodni vojaški svet, ki je vladal državi do ustanovitve suverenega sveta avgusta in mu pripisujejo odgovornost za poboj več kot 100 demonstrantov v Kartumu.

Burhan je vzpostavil dobre donose z Egiptom, Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati ter je zagovornik normalizacije odnosov z Izraelom.

4. Kako se je na vojaški udar odzvala tujina?

Prevzem oblasti s strani vojske v Sudanu so med prvimi obsodile ZDA in sudansko vojsko pozvale k spoštovanju demokratičnih načel ter delitvi oblasti med civilisti in vojsko. Podobni pozivi so prišli tudi iz drugih evropskih držav; odzval se je tudi zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell, ki je ocenil, da je dejanje sudanske vojske nesprejemljivo, saj spodkopava prehod k demokraciji.

Rusija in Kitajska sta bili v odzivih bolj zadržani od Zahoda. Dotok pomoči v Sudan sta (začasno) zaustavili ZDA in Nemčija.

Regionalna mednarodna organizacija Afriška unija je po vojaškem udaru Sudan začasno izključila iz svojih dejavnosti.

5. In kaj Sudan najverjetneje čaka v prihodnje?

Analize v tujih medijih napovedujejo, da bo sudanska vojska najverjetneje – vsaj za nekaj časa – obdržala oblast v državi. Je pa poznavalec Sudana Willow Berridge iz Univerze v Newcastlu ocenil, da bo vojska težko preprečila mobilizacijo svojih nasprotnikov, saj so ti dobro organizirani. Kot je povedal, je največje tveganje to, da bo Burhan svojo oblast skušal legitimirati s silo.