Vučić v govoru na zasedanju ZN Hrvaško obtožil poveličevanja nacistične preteklosti

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v sredo med splošno razpravo svetovnih voditeljev v okviru 81. zasedanja Generalne skupščine ZN dejal, da Beograd v delovanju Trumpove administracije vidi priložnost za vzpostavitev pravičnejšega svetovnega reda in odgovornejšega odnosa do Srbije kot tesne ameriške zaveznice iz obeh svetovnih vojn.

Evropska pot Srbije po njegovih besedah "ne pomeni odpovedi tradicionalnim prijateljstvom, zaradi katerih je Beograd ena redkih evropskih prestolnic, iz katerih je mogoče neposredno leteti v ZDA, Kitajsko in Rusijo".

Ob tem je opozoril, da so majhne in srednje velike države zaradi vse ostrejšega rivalstva med svetovnimi in regionalnimi silami vse bolj omejene pri samostojnem odločanju. "Prostor za neodvisno odločanje se krči, pritisk na države, naj izberejo stran, pa se nenehno povečuje," je dejal.

Po njegovih besedah Srbija tudi ne more spregledati dolgotrajne utrujenosti od procesa širitve EU. "Državljani Srbije upravičeno pričakujejo jasnejšo perspektivo in konkretnejše rezultate procesa, v katerem naša država sodeluje že več kot desetletje," je dejal. Predlagal je postopno vključevanje držav Zahodnega Balkana v enotni trg EU in dostop do schengenskega območja še pred polnopravnim članstvom.

Obtožbe na račun Hrvaške in vztrajanje pri Kosovu

Odzval se je tudi na torkove besede hrvaškega premierja Andreja Plenkovića, ki je v GS ZN dejal, da Hrvaška še naprej podpira širitev EU na podlagi dosežkov, vendar "evropska preobrazba zahteva iskren odnos do preteklosti". Ob tem je Plenković po nedavnem pogrebu obsojenega vojnega zločinca Ratka Mladića v Beogradu z vojaškimi častmi dodal, da je sprava "mogoča, ko se prizna odgovornost za zločine iz preteklosti in zavrne njihovo poveličevanje."

Vučić je Hrvaško obtožil poveličevanja nacistične preteklosti ter uporabe nacističnih sloganov in simbolov. Dejal je, da srbski narod ne more sprejeti obujanja "najstrašnejših duhov preteklosti", odgovornih za smrt več sto tisoč Srbov, Judov in Romov v koncentracijskih taboriščih, med njimi v Jasenovcu, ter dodal, da so zato moralne pridige iz takšnega okolja za Srbijo nesprejemljive.

Srbski predsednik je velik del govora namenil tudi Kosovu. Vztrajal je, da je Kosovo del Srbije in da bo tako tudi ostalo. Srbijo je ob tem primerjal z Ukrajino, nekatere države pa obtožil dvojnih meril glede spoštovanja mednarodnega prava.

Pomen sprave v regiji je v govoru v GS ZN v sredo izpostavil tudi črnogorski predsednik Jakov Milatović. Kot je dejal, je regija predolgo nosila breme delitev, ter se zavzel za novo poglavje. "Trajne sprave ni mogoče graditi na zanikanju, selektivnem pristopu k pravici ali poveličevanju obsojenih vojnih zločincev," je dejal.