Predvsem v Washingtonu in Londonu vztrajajo, da Rusija na območjih blizu meje z Ukrajino še naprej kopiči vojaške sile. V Kremlju so se na te očitke odzvali s pojasnilom, da umik vojaških enot zahteva svoj čas. Iz regije Donbas na vzhodu Ukrajine, kjer ležita samooklicani ljudski republiki Doneck in Lugansk, poročajo o novih večjih incidentih med proruskimi separatisti in ukrajinsko vojsko.
Čeprav Rusija sporoča, da se nekatere enote ruske vojske po opravljenih vojaških vajah na območjih blizu Ukrajine vračajo v svoja stalna oporišča, predvsem ZDA in Združeno kraljestvo še vedno vztrajajo, da lahko Rusija napade vsak čas. “Skrbi nas, da Rusija ustvarja kuliso za oboroženi napad na Ukrajino. Nič ni jasno, sploh ne glede ruskih namenov,” je danes sporočil generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg.
Iz regije Donbas na vzhodu Ukrajine, kjer ležita samooklicani ljudski republiki Doneck in Lugansk, poročajo o novih večjih incidentih med proruskimi separatisti, ki tam vladajo, in ukrajinsko vojsko. Separatisti ukrajinsko vojsko obtožujejo, da jih je v zadnjih 24 urah štirikrat obstreljevala, pri čemer je po navedbah separatistov uporabila orožje, ki ga dogovora iz Minska prepovedujeta: minomete, bombomete in strojnico. Ukrajinska vojska te navedbe zanika in pravi, da so incidente sprožili separatisti, ki da so uporabili granate.
Posebna opazovalna misija SMM, ki deluje pod okriljem Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), podrobnejših informacij glede incidentov ni še posredovala. Kako resni so bili, zato še ni znano, so pa v Kijevu ocenili, da so bili obsežnejši od siceršnjih. Vojaški incidenti med separatisti in ukrajinsko vojsko v Donbasu so sicer stalnica in pomenijo kršitev premirja.
V dneh, ko so napetosti med Zahodom, Rusijo in Ukrajino še posebej napete, obstaja nevarnost, da bi prav (večji) incident v Donbasu lahko vodil do večjega oboroženega konflikta. Po navedbah tiskovne agencije Reuters je bila v incidentih poškodovana zgradba vrtca v kraju Stanica Luganska, ki je pod nadzorom ukrajinske vlade. Misija SMM tudi sicer pogosto poroča o incidentih v Stanici Luganski, ki pomenijo kršitev premirja.
Ameriški obrambni minister Lloyd Austin in zveza Nato sta danes v Bruslju opozorila pred provokacijo Rusije za opravičilo vojaškega posredovanja v Ukrajini. Ameriški obrambni minister Austin je po srečanju s kolegi iz držav članic Nata dejal, da so seznanjeni z omenjenimi zaskrbljujočimi poročili o obstreljevanju, da pa podrobnosti še zbirajo. Opozoril je, da bi Rusija lahko skušala iskati izgovor za napad na Ukrajino in da ZDA že nekaj časa opozarjajo, da bi Rusija lahko skušala to storiti, da bi upravičila vojaški konflikt.
Podobno kot včeraj je Rusija tudi danes naznanila, da se enote ruske vojske umikajo iz območij blizu Ukrajine. Rusko ministrstvo za obrambo je sporočilo še, da se umikajo sile južnega in zahodnega vojaškega okrožja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
“Enote ruskega južnega vojaškega okrožja, ki so zaključile taktične vojaške vaje na poligonu na Krimskem polotoku, se vračajo v svoje stalne baze,” je rusko ministrstvo za obrambo zapisalo v izjavi, ki so jo povzele tamkajšnje tiskovne agencije. Južno vojaško območje leži na območju severno od Kavkaza, med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, zahodno okrožje pa na najzahodnejšem delu Rusije, vključno z Moskvo in vsemi območji, kjer Rusija meji na države EU.
Zahod, predvsem Washington in London, medtem ostajata skeptična. Po besedah visokega predstavnika Bele hiše naj bi Rusija okrepila svojo prisotnost na meji z Ukrajino za 7.000 vojakov, nekateri vojaki naj bi tja prispeli včeraj. “Še naprej prejemamo namige, da bi lahko kadarkoli navedli lažen izgovor, s katerim bi upravičili invazijo,” je dejal predstavnik, ki je želel ostati neimenovan. Dokazov o tem, da novi vojaki prihajajo, ni predložil.
Kopičenje sil na ruskem ozemlju je komentiral tudi šef britanske vojaške obveščevalne službe Jim Hockenhull. Po njegovih besedah so na območju opazili več dodatnih oklepnih vozil, helikopterjev in terenskih bolnišnic.
V Kremlju na očitke Zahoda odgovarjajo, da je umik določenih vojaških enot proces, ki traja nekaj časa.
Tudi na drugi strani meje, v Ukrajini, še naprej kopičijo sile – med drugim so v Kijevu sprejeli odločitev o okrepitvi varovanja ukrajinsko-beloruske meje. Razlog za to so ruski vojaki, ki v Belorusiji vadijo z beloruskimi kolegi. Ukrajinska vojska prav tako redno izvaja vojaške vaje. Te je opazoval tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
Rusija je ob naraščanju napetosti glede nevarnosti ruske invazije na Ukrajino danes izgnala dva ameriška diplomata z veleposlaništva v Moskvi, je sporočil State Department. Dodali so, da je eden od njiju namestnik veleposlanika Bart Gorman.
Britanska zunanja ministrica Liz Truss je danes dejala, da bi lahko Rusija ukrajinsko krizo zavlekla za “več mesecev” in s tem izzvala enotnost Zahoda. Truss je ob tem posvarila pred “hudimi gospodarskimi stroški za Rusijo” v primeru napada na Ukrajino in dodala, da bi bilo v tem primeru nadaljevanje projekta plinovoda Severni tok 2 nesprejemljivo.
Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je danes medtem ponovno izrazil pripravljenost svoje države, da bi tam namestili jedrsko orožje, navedbe beloruske tiskovne agencije Belta povzema Al Džazira. Lukašenko je povedal, da bi jedrsko orožje v Belorusiji razporedili “če bi bilo treba, če bi naši tekmeci in nasprotniki naredili neumne in nepremišljene korake”.
Voditelji članic EU o napetih razmerah
Voditelji članic EU so danes v Bruslju na neformalnem zasedanju govorili o zaostrenih varnostnih razmerah zaradi kopičenja ruskih sil ob meji z Ukrajino. Pri tem so poudarili, da se je EU pripravljena odzvati s sankcijami v primeru nadaljnje ruske vojaške akcije proti Ukrajini. EU ostaja enotna in upa na diplomatsko rešitev, so dejali.
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki je sklical današnje neformalno zasedanje voditeljev sedemindvajseterice pred vrhom z Afriško unijo, je v luči zaostrenih razmer Rusijo pozval k deeskalaciji. Kot je dejal, so voditelji EU ponovno izrazili solidarnost z Ukrajino in so še naprej pripravljeni narediti “vse za mir, varnost in stabilnost”. Zdaj je pomembno izkoristiti vse diplomatske možnosti, je poudaril.
Voditelji so na srečanju, ki se ga je udeležil tudi premier Janez Janša, govorili o morebitnih sankcijah, ki bi jih EU lahko uvedla proti Rusiji v primeru nadaljnjih vojaških akcij proti Ukrajini, pri čemer pa niso sprejeli nobenih odločitev. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je znova poudarila, da je EU pripravljena hitro ukrepati, če bi Rusija napadla Ukrajino. “Upamo na najboljše, vendar smo pripravljeni na najslabše,” je dejala. Ruske navedbe o umiku vojakov je pri tem označila kot lažne. Doslej še nismo opazili znakov deeskalacije na terenu. Ravno nasprotno, vidimo, da se krepitev sil nadaljuje, je dejala.
Tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je po srečanju dejal, da umika ruskih vojakov še ni mogoče potrditi. Pri tem je opozoril na vse večje širjenje dezinformacij ruske strani, na primer s poročili o domnevnih napadih na rusko govoreče prebivalce vzhodne Ukrajine s ciljem ustvarjanja ozračja strahu. Nemški kancler Olaf Scholz pa je posvaril pred naivnostjo v odnosu do Rusije. Ta ima ob meji z Ukrajino še naprej dovolj vojakov za morebitno invazijo. “Ne smemo biti naivni,” je opozoril in pri tem poudaril, da EU ostaja enotna.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje