Menu Item
Na Hrvaškem se obeta zaostritev zakonodaje, ki varuje dobrobit živali. Za osebo, ki bi neupravičeno in za daljši čas zapustila domačo žival, je predvidena tudi zaporna kazen. Društva za zaščito živali so že pozdravila spremembo zakonodaje, a hkrati predlagala strožje kazni in sistemsko ureditev problematike. Medtem zakon o zaščiti živali tudi pri nas nadaljuje svojo zakonodajno pot. V sredo bodo v državnem zboru poslanci in poslanke obravnavali predlog novele zakona, ki že mesece v javnosti dviguje nemalo prahu.
Zapustitev živali naj bi na Hrvaškem kmalu postala kaznivo dejanje, za katero bi lahko bila predvidena zaporna kazen do leta dni. Po pisanju hrvaškega Jutarnjega lista naj bi bila kazen del novega svežnja sprememb kazenskega zakonika, ki ga že dobro leto dni usklajuje delovna skupina ministrstva za pravosodje in upravo.
Doslej o spremembah, sploh v javni sferi, ni bilo veliko govora, iz dokumentov delovne skupine, ki pripravlja nov zakon, pa je razvidno, da se je ministrstvo v tem paketu zakonskih sprememb odločilo za krepitev zaščite živali.
“Osebo, ki neupravičeno in za daljši čas zapusti domačo žival, hišno žival ali udomačeno divjo žival in druge živali, ki se gojijo pod nadzorstvom osebe, se kaznuje z zaporom do enega leta,” je zapisano v prvem odstavku novega 205.a člena, ki uvaja kaznivo dejanje “zapustitev živali”. Drugi odstavek pa pravi, da če je s kaznivim dejanjem iz prvega odstavka povzročen pogin živali ali če je zapuščeno večje število živali, se storilca kaznuje z zaporom do dveh let.
To je prvič, da se na Hrvaškem zapustitev živali obravnava kot kaznivo dejanje, za katero se lahko izreče zaporna kazen. Trenutno je le sestavni del zakona o zaščiti živali, za kar je predvidena globa do 4.000 evrov. Ministrstvo za pravosodje in upravo namerava poleg novega kaznivega dejanja narediti še dodaten korak pri krepitvi kazenskopravnega varstva živali, zato predlaga tudi zvišanje zapornih kazni za usmrtitev ali mučenje živali. V delovni skupini tako usklajujejo tudi predlog, da se osebo, ki žival brez upravičenega razloga ubije ali hudo trpinči ter ji povzroči nepotrebne bolečine oziroma jo izpostavlja trpljenju, kaznuje z zaporno kaznijo do dveh let. Po trenutno veljavni zakonodaji je predvidena kazen do enega leta zapora.
Če pa je kaznivo dejanje storjeno iz koristoljubja, je predlagana kazen zapora do treh let, še piše Jutarnji. Na pravosodnem ministrstvu so na njihovo vprašanje odgovorili, da so “omenjene spremembe, tj. uvedba novega kaznivega dejanja zapustitve živali, predlagane z namenom strožjega sankcioniranja vseh oblik zlorabe in izkoriščanja živali, kar so predlagala številna društva za zaščito živali”.
Predlog kazenskega zakonika naj bi šel kmalu v javno razpravo, društva za zaščito živali pa napovedujejo, da bodo zahtevala še strožje kazni.
Po analizi, ki jo je leta 2021 izdelalo hrvaško društvo Prijatelji živali na podlagi uradnih podatkov, zbranih s pomočjo enot lokalne samouprave, je na Hrvaškem letno zapuščenih okoli 10.000 psov in mačk. Zagrebški mestni živalski vrt, ki poleg živalskega vrta upravlja tudi Zavetišče za zapuščene živali v Dumovcu, pozdravlja nov zakonski predlog.
“Sodniki namesto kazni izrekajo družbenokoristno delo”
V društvu Pobjede iz Osijeka, ki vodi azil za zapuščene pse v največjem mestu vzhodne Hrvaške, vsak dan poskrbijo za 180 psov. Njihove kapacitete so zapolnjene, vsako leto pa zavetišče sprejme okoli 400 novih psov, ki jih je nekdo zavrnil in zapustil. Ivana Crnoja, ena od ustanoviteljic društva, je za Jutarnji pojasnila, da podpirajo kakršno koli obliko krepitve pravne zaščite hišnih ljubljenčkov, a je hkrati poudarila, da so bili njihovi predlogi še bolj vsebinski ter so predvideli strožje kazni.
“Stroge kazni so edini način, da ljudi naučimo, da se obnašajo kot ljudje. Predpisane kazni niso primerne in se ne izrekajo, saj so sodišča prezasedena,” je dejala Crnoja. Poudarila je še, da se sodniki poleg tega soočajo tudi z vrsto drugih težav, saj da zaradi nedorečenosti zakona obseg kaznivega dejanja mučenja živali ni jasen, mnoge zaporne kazni pa enostavno spremenijo v družbeno koristno delo. “Tako nastopi situacija, ko nekoga, ki je trpinčil živali, pošlješ v vrtec, kjer dela z otroki,” je še dodala ustanoviteljica društva, ki sicer jasno zagovarja, da sta dve leti zapora premila kazen za mučenje živali.
V nadaljevanju pa je izpostavila še problematiko manka sistemske ureditve. “Država je pred šestimi leti nadzor nad obveznim mikročipiranjem psov prenesla na mesta in občine, a jim tega ni naložila kot obveznost, temveč zgolj kot nekaj, kar lahko storijo,” je še poudarila in dodala, da Hrvaška potrebuje boljše rešitve in boljše rezultate.
Kakšno je stanje pri nas?
Pristojni tudi pri nas želijo več pozornosti nameniti zagotavljanju dobrobiti živali. Državni zbor bo tako v sredo obravnaval predlog novele zakona o zaščiti živali, ki med drugim predvideva ustanovitev prehodnih hlevov za odvzete živali, mobilne klavnice, prepoved privezovanja psov in uporabe živali v cirkusih ter vzpostavitev obveznega internega video nadzora v klavnicah. Predlagatelji, poslanci koalicijskih poslanskih skupin s prvopodpisano Meiro Hot (SD), kot glavni cilj navajajo večjo zaščito živali pred zanemarjanjem in zmanjšanje njihovega trpljenja.
Vse od vložitve v parlamentarni postopek predlog v javnosti dviga nemalo prahu. Medtem ko med nevladnimi organizacijami, ki delujejo na področju varstva in zaščite živali, uživa podporo, so do njega kritični predvsem veterinarji in kmetje. Tudi po spremembah, ki so jih s koalicijskimi dopolnili v zakonsko besedilo vnesli ob obravnavi na matičnem parlamentarnem odboru, namreč ocenjujejo, da se s predlaganimi rešitvami v pravni red vnaša veliko nejasnosti in odpira možnost za nesporazume. Kritični so tudi v zakonodajnopravni službi.
S sprejetimi dopolnili se sicer institut pooblaščenega svetovalca spreminja v institut kvalificiranega prijavitelja. Gre za osebe, katerih naloge bodo primarno v odkrivanju ter prijavljanju mučenja in zanemarjanja živali, osveščanju in sodelovanju v inšpekcijskih postopkih. Kvalificirani prijavitelji pa ne bodo smeli vstopiti na zasebno zemljišče. Prav tako so z dopolnilom iz zakona umaknili obvezno čipiranje mačk.
Predlagani noveli v opoziciji nasprotujejo. Vlada medtem podpira osnovne cilje in vsebinske rešitve novele, a predlaga nekatere spremembe in dopolnitve.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje